Manj napadov na begunce: varnostne razmere se bodo leta 2025 izboljšale!

Manj napadov na begunce: varnostne razmere se bodo leta 2025 izboljšale!

V prvih šestih mesecih leta 2025 je policija poročala o zmanjšanju kaznivih dejanj proti prosilcem za azil in beguncem v Nemčiji. Preliminarna ocena kaže, da je bilo napadov bistveno manj kot leto prej. Skupaj je bilo dokumentiranih 648 kaznivih dejanj zoper begunce zunaj njihovih nastanitev. V enakem obdobju lani so našteli 1236 kaznivih dejanj, kar pomeni skoraj 50-odstotno zmanjšanje. Ta poročila Radio Köln.

Najpogostejša kazniva dejanja v prvi polovici leta 2025 so bila poškodovanje stvari, žalitve in spodbujanje sovraštva. Ta dejanja vključujejo tudi napade z značilnostmi protiustavnih organizacij in nasilna kazniva dejanja, kar kaže na to, da še vedno obstaja problem desničarskega nasilja. Posebej zanimiv je upad novih prošenj za azil. V prvi polovici leta 2025 je svojo prvo prošnjo za zaščito v Nemčiji vložilo le 61.336 ljudi – skoraj 50-odstotno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom. Razlogi za to so stacionarne kontrole na nemških mejah in ukrepi balkanskih držav za zajezitev nedovoljenih migracij.

Pogoji političnega okvira igrajo pomembno vlogo

Drugi dejavnik, ki prispeva k tem številkam, je spremenjena politična situacija v Siriji, zlasti strmoglavljenje Bašarja al Asada decembra 2024. Clara Bünger, domača političarka Levice, je dejala, da so rasistična sovražnost in napadi še naprej del vsakdana beguncev v Nemčiji. To nasilje je pogosto posledica političnih odločitev. V tem kontekstu je treba omeniti tudi nov zakon vlade semaforjev, ki je začel veljati februarja 2024 in je razširil možnosti za pridržanje ob izgonu in pridržanje priseljencev.

Kljub temu so v prvi polovici leta 2025 desničarski skrajneži izvedli sedem shodov, ki so bili usmerjeni proti priseljevanju in azilu. Ti so med drugim vključevali dogodke, ki jih je organizirala AfD, ki jo obravnavajo kot domnevno desničarski ekstremistični primer, pa tudi demonstracije manjših skupin, kot so Svobodni Sasi.

Pogled na vzroke nasilja

Oblike protibegunskega nasilja so različne. Spekter sega od fizičnih napadov do verbalnih zlorab in diskriminacije. Gonilna sila za temi napadi so pogosto rasistični in desničarski ekstremistični odnosi storilcev. Čeprav je legitimna kritika migracijske politike pomembna, je treba to jasno razlikovati od sovražnosti do beguncev, ki velja za obliko skupinske nehumanosti. To nasilje, ki je spet v porastu, storilci pogosto legitimirajo z neupravičenimi moralnimi narativi. Vse pogosteje se pojavljajo tudi teorije zarote, ki beg prikazujejo kot grožnjo »beli nadvladi«.

Število napadov na begunce kaže na globlji družbeni problem. Nasilna dejanja povečujejo pritisk na družbeno kohezijo in ogrožajo splošne vrednote, kot je pravica do integritete. To potrjujejo različna poročila, ki kažejo na splošno povečanje števila napadov z desničarskimi skrajneži, čeprav so skupne številke za leto 2025 še vedno relativno nizke. Združenje svetovalnic za žrtve desničarskega nasilja poudarja, da ti statistični podatki na splošno ne odražajo v celoti realnosti prizadetih ljudi.

Če povzamemo, kljub upadu kaznivih dejanj zoper begunce ostaja to občutljivo vprašanje, na katerega vplivajo družbeni, politični in ekonomski dejavniki. Za nadaljnje izboljšanje varnostnih razmer je treba skrbno obravnavati vzroke in sprožilce tega nasilja. Čeprav se je medijska pokritost v preteklosti zmanjšala, so jasne in na dejstvih temelječe informacije pomembne za stabilizacijo družbene klime in boj proti strahovom. To je podlaga za medsebojno spoštljivo interakcijo, ki ne le spodbuja integracijo beguncev.