Nova francoska vlada v kriznem stanju: proračunska razprava in nezaupanje!

Nova francoska vlada v kriznem stanju: proračunska razprava in nezaupanje!

Francija se sooča s politično turbulentnim tednom, saj se mora novoimenovana vlada premierja Sébastiena Lecornuja odzvati na vrsto izzivov. Vlada je bila imenovana v nedeljo zvečer, že na začetku pa jo čaka pereča tema: sestaviti je treba proračun močno zadolžene države. Finančne razmere so napete. Francija ima s 114 odstotki tretji najvišji delež dolga v EU, takoj za Grčijo in Italijo, kar pa položaja ne olajšuje. Poleg tega je državna poraba med najvišjimi v Evropi, zaradi česar je potreba po dobro premišljenem varčevalnem načrtu še toliko bolj nujna, kot poroča Antenne Unna.

Še posebej eksplozivna je nevarnost glasovanja o nezaupnici, ki sta jo ta teden napovedali levičarska stranka La France Insoumise (LFI) in desničarska Nacionalna zveza (RN). Uspeh te aplikacije je lahko v veliki meri odvisen od Lecornujeve vladne izjave. Lecornu je prvotno želel svoj osnutek proračuna predložiti parlamentu v ponedeljek. Vendar pa je za to potrebna predhodna seja vlade, ki pa se lahko zgodi šele v torek zaradi potovanja predsednika Macrona na vrh Gaze v Egiptu. Če vlada ne bo predstavila vzdržnega proračuna, bi lahko Francija ob koncu leta ostala brez potrjenega proračuna, kar bi še bolj pretreslo politično krajino.

Visoka napetost v državnem zboru

Politična situacija v državnem zboru je napeta. Lecornu je napovedal prehodno vlado, ki bo proračun lahko predstavila še pred koncem leta, a ostaja zvest desnosredinski profil. Čeprav so se konservativci odločili, da ne bodo več sodelovali v vladi, so pripravljeni podpreti zakonodajne predloge. A to se dogaja pod pritiskom opozicije, ki se dodatno pogreva s kritikami predsednika Macrona in načrtovanih 43,8 milijard evrov prihrankov v prihajajočem proračunu. Ti prihranki so tudi razlog, da je nekdanji premier François Bayrou želel zaprositi za glasovanje o zaupnici v parlamentu 8. septembra, kar kaže, kako negotov je položaj vlade, kot poudarja Tagesschau.

Lecornujeva verodostojnost je v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti obvladovanja te politično in gospodarsko občutljive situacije. Več strank, med njimi RN, LFI, Zeleni in komunisti, je že napovedalo, da bodo glasovale proti vladi. Bayrou bi že lahko ponovil izkušnjo svojega predhodnika Michela Barnierja, ki je bil konec leta 2024 odstavljen z nezaupnico, potem ko vlada ni imela lastne večine v parlamentu.

Finančni pogoji in posledični izzivi

Finančne razmere v Franciji ostajajo osrednje vprašanje. Leta 2024 je javni dolg znašal okoli 3,3 bilijona evrov, proračunski primanjkljaj pa zaskrbljujočih 5,8 odstotka BDP. Medtem ko gre Nemčiji veliko bolje z deležem dolga nad 62 odstotkov, ekonomisti opozarjajo, da bi se lahko nemški državni dolg v prihodnosti povečal. [Deutschlandfunk](https://www.deutschlandfunk.de/frankreich-Debt Crisis-staatsfinanzen-eurozone-finanzunternehmen-100.html) poudarja, da zapletena politična pokrajina v Franciji – za katero so značilni trije enakovredni bloki v državni skupščini – otežuje iskanje rešitev za pereč problem dolga.

Sam Macron se ne sooča s kritikami le zaradi proračunske situacije, temveč predvsem zaradi kontroverzne pokojninske reforme, ki predvideva dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Ta ukrep je bil namenjen odpravi primanjkljaja, vendar je pri mnogih povzročil nezadovoljstvo. Opozicija je že poslala jasne signale, da so tudi tu potrebne izboljšave. Videti je treba, ali lahko Lecornu in njegov kabinet poskrbita za kroženje negotovosti ali pa so nove politične turbulence neizbežne.