Poleti vročina: Kako hipotalamus ščiti naše telo!

Poleti vročina: Kako hipotalamus ščiti naše telo!

V zadnjih letih so poletja v Severnem Porenju-Vestfaliji (NRW) postala vse bolj vroča. Zlasti regija okoli Tönisvorsta se je uveljavila kot žarišče temperatur, kjer so 25. julija 2019 izmerili dih jemajočih 41,2 stopinje Celzija. Takšne ekstremne vrednosti ne povzročajo samo nelagodja, ampak postavljajo tudi vprašanje, kako se naša telesa soočajo s temi ekstremnimi razmerami. Hipotalamus, osrednji del diencefalona, ​​ima ključno vlogo, saj uravnava vegetativne funkcije v človeškem telesu. Z zdravim življenjskim slogom – redna vadba, uravnotežena prehrana, brez kajenja in malo alkohola – ta del možganov deluje optimalno, kot poroča rp-online.de.

Kako pa se telo prilagaja tem vedno višjim temperaturam? Znanstveniki z Univerze v Heidelbergu so odkrili fascinanten mehanizem prilagajanja, ki so ga opazili pri miših, ki so bile 30 dni izpostavljene konstantnim 36 stopinjam Celzija. V skupini toplotno občutljivih živčnih celic v hipotalamusu teh živali je bila identificirana posebej aktivna populacija nevronov, ki oddajajo neprekinjene signalne dražljaje. To je biološko čudežno orodje za zaščito telesa pred pregrevanjem, kot opisuje klinikum.uni-heidelberg.de.

Prilagajanje v možganih

Raziskave kažejo, da je aktivnost teh nevronov ključnega pomena za to, kako dobro se miši spopadajo z visokimi temperaturami. Miši, ki so se navadile na 36 stopinj, so lahko 24 ur zdržale vročino do 39 stopinj Celzija, medtem ko so se neprilagojene miši predale po največ šestih urah. To dokazuje, kako močni in prilagodljivi so naši možgani – in to ne velja samo za miši. Podobni mehanizmi bi lahko pomagali nam, ljudem, da se bolje soočamo z naraščajočo vročino, kot poroča hct.online.

Raziskava profesorja dr. Jana Siemensa na heidelberški medicinski fakulteti raziskuje, kako živčne celice zaznavajo in uravnavajo temperaturo. To kaže, da prilagoditve nimajo le kratkoročnega učinka; Potrebnih je več dni intenzivne izpostavljenosti vročini, da se znatno poveča toleranca na vročino pri aklimatiziranih miših. S specifično deaktivacijo ali aktivacijo teh nevronov je bila dokazana njihova vloga pri spodbujanju počasne, a učinkovite prilagoditve.

Zmanjšajte zdravstvena tveganja

Glede na vztrajno visoke temperature je potreba po dodatnih zaščitnih strategijah očitna. Medtem ko se kratkotrajna vročina zdravi s hitrejšimi odzivi telesa, dolgotrajni toplotni stres zahteva aktivacijo specifičnih nevronskih signalnih poti v hipotalamusu. Tukaj so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje ocenili in morda preprečili zdravstvena tveganja, ki jih povzročajo dolgi vročinski valovi. Cilj je razviti strategije, ki so pomembne tako za ljudi kot za živali – korak, ki bo zaradi podnebnih sprememb in njihovih posledic za mnoge izmed nas postajal vse bolj pomemben.