Popolna zapora proge Betuwe: vozniki v stiski do konca avgusta!
Gradbena dela na progi Betuwe: popolna zapora med Weselom in Oberhausnom od 27. junija do konca avgusta 2025 z nadomestnim prometom.

Popolna zapora proge Betuwe: vozniki v stiski do konca avgusta!
Od danes zvečer ob 21. uri. bodo velike omejitve železniškega prometa na Spodnjem Porenju. Zaradi obsežnih gradbenih del na progi Betuwe, pomembni tovorni prometni poti v Evropi, bo povezava med nemško-nizozemsko mejo in Porurjem predvidoma popolnoma zaprta do 26. avgusta 2025. Ta ukrep vpliva tako na lokalni kot na dolge razdalje, vključno s tovornim prometom. Vozniki se bodo morali pripraviti na alternativne potovalne poti, saj bodo nadomestni avtobusi nadomestili vlake na progah RE5, RE8, RE13, RE19 in RE49. Te informacije posreduje WDR.
Gradbena dela so del dolgoročnega projekta izboljšave železniške infrastrukture, ki se je začel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Na nizozemski strani so bila dela končana leta 2007, na nemški strani pa so značilne zamude. Hkrati bodo ukrepi omogočili enotirno uporabo trase, vendar bo to povezano s precejšnjimi omejitvami. Vlaki na dolge razdalje bodo preusmerjeni prek Venla, zaradi česar se bo čas potovanja podaljšal za približno 30 minut. Informacije o storitvah zamenjave tirnic so na voljo na zuginfo.nrw, kot poudarja NRZ.
Obsežna gradbena dela
Projekt poleg popolne zapore vključuje tudi obnovo mostov in tirov. Posebna pozornost je namenjena tudi načrtovani širitvi mostu čez kanal Wesel-Datteln, ki bo tako po širini kot višini prilagojen za sprejem večjih ladij. Za razširitev proge Betuwe je treba obnoviti 47 mostov in zgraditi 38 novih mostov. Dela bodo potekala v več fazah in bodo trajala predvidoma več let, naslednji večji odseki pa bodo predvideni novembra 2023.
Infrastruktura je ključnega pomena za potniški in tovorni promet v Evropi. Nemčija ima največje državno železniško omrežje z okoli 38.400 kilometri. Železniška infrastruktura ima zato pomembno vlogo v evropski prometni politiki. Še vedno pa se velik delež tovornega prometa izvaja po cestah, kar glede na podnebne cilje ni vzdržno. V povprečju železniški tovorni promet povzroči le 15–20 gramov CO₂ na tonski kilometer, medtem ko cestni promet doseže okoli 62 gramov, kot je mogoče prebrati na Hajo Springmann.
Čeprav bodo nedavna gradbena dela povzročala nevšečnosti voznikom in prevoznikom, je treba zagotoviti sodobno in učinkovito železniško infrastrukturo. Dolgoročno se bo zavzetost železniških podjetij na tem področju obrestovala, saj projekt obljublja boljše prometne povezave in zmanjšanje emisij CO₂ v Evropi.