Komisija za obveščevalne zadeve: Ostala le ena opozicijska poslanka!
V bundestagu je bil na novo izvoljen odbor za parlamentarni nadzor. Brez predstavnikov sta ostali AfD in Levica. Poudarek je na nadzoru tajnih služb.

Komisija za obveščevalne zadeve: Ostala le ena opozicijska poslanka!
V nemškem bundestagu se trenutno odpira ključno poglavje na področju nadzora obveščevalnih služb. Izvolitev novih članov parlamentarne nadzorne komisije (PKGr) je pomenila, da bo v prihodnje v komisiji zastopan le en opozicijski poslanec. O tem je poročal Radio Wuppertal. Jasni poraženci tokratnih volitev so kandidati AfD in Levice, ki jim ni uspelo doseči potrebne večine 316 glasov.
V trenutni PKGr so zdaj trije člani Unije, dva iz SPD in podpredsednik poslanske skupine Zelenih Konstantin von Notz. Njegovo poslanstvo je strogo spremljanje dejavnosti zveznih obveščevalnih služb, ki vključujejo zvezno obveščevalno službo (BND), zvezni urad za zaščito ustave (BfV) in vojaško protiobveščevalno službo (MAD). PKGr običajno deluje v strogi tajnosti, da zaščiti občutljive informacije, kot poudarja ZDF Today.
Izbira in njene posledice
Kandidatka Levice Heidi Reichinnek je z 260 glasovi za zgrešila potrebno večino, kandidata AfD Martin Hess in Gerold Otten pa prav tako nista dosegla volilnega cilja s 127 in 121 glasovi za. To dogajanje je pripeljalo do tega, da je Levica izvolitev vodje svoje poslanske skupine povezala s potrditvijo drugih glasovanj. Jan van Aken, vodja Levice, je zagrozil s posledicami, če Reichinneku spodleti. Kot poroča parlament, ta situacija pomembno vpliva na prihodnje procese v PKGr.
Z zmanjšanjem števila članov iz 13 na 9 v PKGr se odpravlja tudi nevarnost nesklepčnosti. Komisija, ki se je prej sestajala običajno enkrat na mesec, lahko zdaj hitro zaide v težave, če so člani, ki nimajo namestnika, odsotni. Sklep: Konstantin von Notz ostaja v tej konstelaciji edini predstavnik opozicije v odboru, razen če bosta AfD in Levica uspešni na naslednjih glasovanjih.
Pomen obveščevalnega nadzora
Parlamentarni nadzorni odbor je zadolžen za to, da tajne agencije ne kršijo nobenih zakonov. Prejema informacije o njihovem delovanju in ima pravico vpogleda v spise ter zasliševanja zaposlenih. Poleg rednih poročil bundestagu poteka tudi vsakoletno javno zaslišanje vodij tajnih služb, ki predstavlja osrednji vir informacij za poslance.
Pravna podlaga za nadzor tajnih služb je bila zasidrana v temeljnem zakonu, PKGr pa ima ključno vlogo pri parlamentarnem nadzoru teh institucij. Izzivi, ki izhajajo iz trenutnih volitev, bi lahko vplivali na učinkovitost nadzora obveščevalnih služb v Zvezni republiki Nemčiji. Navsezadnje bo treba videti, kako se bodo politiki odzvali na to dogajanje in ali bo mogoče zagotoviti nove spodbude za sodelovanje znotraj odbora.