Zvezne države načrtujejo dolžniško ofenzivo: več kot 3 milijarde letno!

Zvezne države načrtujejo dolžniško ofenzivo: več kot 3 milijarde letno!

V Nemčiji je od zadnje spremembe temeljnega zakona, ki je začela veljati maja, med zveznimi deželami izbruhnila finančna mrzlica. Šest zveznih dežel se je odločilo za novo zadolžitev, kar bo imelo za posledico novo zadolževanje za več kot 3 milijarde evrov letno. Tega razvoja ni mogoče spregledati, saj zvezna vlada od leta 2026 načrtuje letna posojila v višini več kot 176 milijard evrov. Slika poroča, da želi Spodnja Saška letos in prihodnje leto v celoti izkoristiti svoj najvišji dovoljeni novi dolg v višini 1,4 milijarde evrov. Premier Olaf Lies je tej odločitvi prižgal zeleno luč.

Toda Spodnja Saška ni edina. Tudi v Hamburgu so stranke SPD, CDU in Zeleni pripravile nova pravila, po katerih se je mogoče na novo zadolžiti do 409 milijonov evrov na leto. Schleswig-Holstein pa načrtuje drugi rebalans proračuna, da bi najel dodatna posojila v višini 519 milijonov evrov letno, takoj ko bodo izpolnjeni zakonski pogoji. V Porenju-Pfalškem napovedujejo rebalans proračuna z novim dolgom za "naložbeno ofenzivo", medtem ko Berlin nima trdnih številk za letos, vendar naj bi si prihodnje leto prizadeval za nov dolg v višini 780 milijonov evrov. Poleg tega ima Turingija ambiciozne načrte, da bo v letih 2026 in 2027 najela posojila v višini 277 milijonov evrov na leto. Slika ugotavlja, da o novih dolgovih govorijo tudi druge zvezne države.

Finančna odgovornost ali zadolževanje?

Kritike »dolžniške ofenzive« so vse glasnejše. Reiner Holznagel, predsednik združenja davkoplačevalcev, poziva k premisleku: "Ne smemo najemati novih posojil, ampak raje zmanjšati stare dolgove." Pri tem se postavlja vprašanje, ali so države res sposobne obvladati ta dodatni dolg, ne da bi obremenjevale prihodnje generacije.

V okviru te razprave se intenzivno razpravlja tudi o reformi dolžniške zavore. The nemška Bundesbank je že predstavila predloge, namenjene ohranjanju stabilnosti državnih financ na eni strani in spodbujanju naložb v infrastrukturo in obrambo na drugi strani. V stabilnost usmerjena pot za povečane državne naložbe bi lahko do leta 2030 omogočila do 220 milijard evrov, so sporočili iz banke.

Prihodnost javnih financ

Osrednjo vlogo ima zlasti 60-odstotna referenčna vrednost za delež dolga iz pogodb EU. Bundesbank je ugotovila, da bi bilo lahko ključno povečanje prožnosti posojil z 0,35 odstotka na do 1,4 odstotka BDP, če bo delež dolga ostal pod 60 odstotki. To je del pomislekov, opisanih tudi v mesečnem poročilu, objavljenem ta teden. Bundesbank tu vidi jasno usmeritev, katere namen je spodbujati odgovorno zadolževanje brez ogrožanja prihodnjega gospodarstva. Videti je treba, kako se bodo posamezne zvezne države in zvezna vlada tega vprašanja lotili v praksi.