Množični protesti v ZDA: Brez kralja - brez Trumpa!

Množični protesti v ZDA: Brez kralja - brez Trumpa!

V soboto, 18. oktobra 2025, bodo ZDA obrnjene na glavo. Eden največjih protestov v zadnjih desetletjih bo potekal proti predsedniku Donaldu Trumpu. Napovedanih je bilo več kot 2600 dogodkov v vseh 50 državah. Pod geslom "No Kings" - gibanje "Indivisible" izraža svoje zavračanje Trumpovega avtoritarnega sloga vladanja. Ustanoviteljica Leah Greenberg poudarja, da je upor proti samooklicanemu kralju tipično ameriško dejanje, kot je bilo v preteklosti.

Protesti potekajo v večjih mestih, kot so New York, Chicago, Atlanta in San Francisco, tam pa celo zapirajo ulice. Udeležence spodbujamo, da nosijo rumena oblačila, da pokažejo svojo enotnost. Podobne akcije pričakujejo tudi v Evropi, med drugim v Berlinu v bližini veleposlaništva ZDA. Protestno gibanje podpirajo vidni demokrati, kot so Bernie Sanders, Alexandria Ocasio-Cortez in Hillary Clinton, ki vsi opozarjajo na nujnost in vzrok demonstracij.

Ozadje in cilji demonstracij

Protestniki so razočarani nad Trumpovim vplivom na ameriško politiko. Tokrat je poudarek na ključnih vprašanjih, kot so vse pogostejši napadi na priseljence in napotitev nacionalne garde v mesta, kjer obstaja opozicija. Kristy Kinney, soorganizatorka iz Charlestona v Južni Karolini, poudarja boj za demokracijo in izraža ogorčenje nad tem, kar mnogi vidijo kot kraljevi despotizem Trumpove administracije.

Protesti niso brez odpora. Republikanski glasovi, kot je glas predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona, mečejo negativno luč na demonstracije. Opisuje jo kot "parado sovraštva proti Ameriki" in jo povezuje s skrajnimi skupinami, kot sta Hamas in Antifa. Po besedah ​​vodje gibanja No Kings Ezre Levina gre za kljubovalni odgovor republikancev na njihov strah pred izgubo oblasti.

Kritika Trumpa in razprava o avtoritarnosti

Trump sam zavrača izraz "kralj" za svojo vlado in jasno pove, da ni monarh. Skrb pa vzbujajo sence zadnjega volilnega obdobja, v katerem je nase opozoril z napadom na Kapitol in s tem povezano erozijo demokracije. Družbene in politične pretrese v ZDA primerjamo s podobnim dogajanjem v avtoritarnih državah. Poročila kažejo, da namerava Trump dodatno politizirati državni aparat in s tem spodkopati demokracijo s "konkurenčnim avtoritarizmom".

Kritiki opozarjajo na postopno erozijo demokratičnih vrednot in morebiten vpliv Elona Muska, ki je Trumpu podelil posebna pooblastila. Ne gre samo za protest proti osebi, ampak tudi proti negotovosti glede prihodnjega statusa same ameriške demokracije.

Nujnost teh protestov ne izhaja samo iz trenutne politične klime, temveč tudi iz dejstva, da so velika protestna gibanja preteklosti pogosto ponujala izhodišča za družbene spremembe. Današnji dan bi lahko pomenil začetek pomembnega premika v ameriški politiki.