Preplah v okrožju Ahrweiler: 1,3 milijona nadur za zaposlene!

Preplah v okrožju Ahrweiler: 1,3 milijona nadur za zaposlene!

V okrožju Ahrweiler postajajo razmere zaposlenih vse bolj pereče: lani so zaposleni opravili skupaj okoli 1,3 milijona nadur, od tega več kot 681.000 neplačanih. Te zaskrbljujoče številke prihajajo iz »Monitorja delovnega časa« inštituta Pestel, ki je bil ustvarjen v imenu sindikata hrane, zabave in restavracij (NGG). Posebej prizadeto je gostinstvo, kjer je bilo opravljenih okoli 34.000 nadur, od tega 53 odstotkov neplačanih. Ogled trenutnega poročali.

NGG oglaša alarm in svari pred nadaljnjim povečanjem nadur, zlasti zaradi načrtovane reforme zakona o delovnem času s strani zvezne vlade. Te spremembe bi lahko postavile pod vprašaj 8-urni delovnik in najdaljši tedenski delovni čas. Trenutno je dovoljen najdaljši delovni čas 48 ur na teden, v izjemnih primerih pa tudi do 60 ur. V sindikatu se bojijo, da bi lahko delodajalci v prihodnje zahtevali celo do 73,5 ure na teden.

Politični načrti in njihove posledice

Zvezna vlada pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza (CDU) načrtuje reformo najdaljšega tedenskega delovnega časa. Merz poziva k učinkovitejšemu delu, strokovnjaki pa opozarjajo, da takšna fleksibilnost predstavlja tveganje za zdravje. Trenutna ureditev dovoljuje dnevni delovni čas do 10 ur, kar pa je v nekaterih poklicih, kot je zdravstvo, že drugačno. Morebitna uvedba maksimalnega tedenskega delovnega časa pa bi lahko stanje še poslabšala ZDF danes poročali.

Kratka raziskava Inštituta za delovno pravo Huga Sinzheimerja opozarja na negativne učinke, ki jih ima lahko daljši delovni čas na zdravje ter združljivost družine in dela. Navsezadnje se je stopnja zaposlenosti žensk med letoma 1991 in 2022 povečala na 73 odstotkov, čeprav vedno več žensk dela s krajšim delovnim časom. Tretjina zaposlenih bo leta 2023 delala s skrajšanim delovnim časom, s čimer bo situacija še bolj zapletena.

Zdravstvena tveganja in združljivost

Tveganja za zdravje zaradi dolgega delovnega časa ne smemo podcenjevati. Daljši delovni dnevi ne povečujejo le tveganja za duševne bolezni, ampak tudi nesreče pri delu. Povprečna stopnja obolevnosti za duševne bolezni je v letu 2023 znašala 33 dni. Strokovnjaki fundacije Hans Böckler poudarjajo, da je reforma delovnih pogojev nujna za izboljšanje zahtev zaposlenih pri organizaciji delovnega časa. Fundacija Böckler.

NGG zato poziva poslance bundestaga, naj ustavijo načrtovane spremembe zakona o delovnem času. Osemurni delavnik, ki je del zakonodaje o delovnem času od leta 1918, bi lahko z reformami postavil pod vprašaj. Potreben je ponovni razmislek, da se zagotovijo dobri delovni pogoji in boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Vse večji je pritisk na politike, da najdejo trdne rešitve, ki bodo zadovoljile potrebe delodajalcev in delojemalcev.