150 let Queichtalbahna: velika obletnica in novi načrti za prihodnost!

150 let Queichtalbahna: velika obletnica in novi načrti za prihodnost!

2. novembra 2025 je v Kaiserslauternu v okviru prazničnega dogodka potekalo praznovanje 150. obletnice Queichtalbahna med Landaujem in Zweibrücknom. Lokalno združenje železniškega potniškega prometa Jug (ZSPNV Süd) je ob tej priložnosti opozorilo na načrtovano ponovno vzpostavitev povezave od Homburga do Zweibrückna. Gradbeno dovoljenje za prvotno železniško progo je bilo izdano leta 1871, slovesna inavguracija pa je bila novembra 1875. Na tem pomembnem dogodku so bili prisotni visoki gostje, med njimi predsednik vlade Porenje-Pfalška in minister za promet ter predsednica vlade Posarja Anke Rehlinger.

Dogodek je tudi pokazal, kako močno se je povečalo zanimanje za železnice v regiji in predvsem za projekte ponovne aktivacije, kot je npr. lok-report.de poročali. Kljub pozitivnemu vzdušju je bilo nekaj težav, saj je bilo ozvočenje med praznovanjem neustrezno, kar je vplivalo na razumljivost številnih udeležencev, predvsem tistih, ki so nosili slušne aparate. Werner Schreiner je to komentiral in predstavil izzive, ki jih to povzroča.

Težave na železniških postajah

Razprava o reaktivaciji je vodila tudi do vprašanj o splošnem zadovoljstvu s politiko Posarja, zlasti glede predvidenih ukrepov. Ta vprašanja je Astrid Klug naslovila na prisotno občinstvo. Drugo pomembno vprašanje je bila dostopnost postaj, saj je bilo dvigalo na peronu 1 zaprto, kar je povzročilo težke razmere za številne invalide. Nekateri udeleženci so morali z avtobusom v Homburg, kjer so našli tudi pokvarjena dvigala. Zanimivo, izkazalo se je, da dvigal na peronu 1 ne vzdržuje Deutsche Bahn, ampak mesto Zweibrücken, zaradi česar se je pojavilo še več vprašanj o postajni infrastrukturi.

Vendar pa obstaja optimizem za prihodnost, saj so prvi vlaki med Homburgom in Zweibrücknom načrtovani za december 2028. Izmenjava med odgovornimi, kot sta Werner Schreiner in predsednik vlade Alexander Schweitzer, kaže, da se ponovni aktivaciji resno prizadeva. V tem kontekstu je omembe vredna tudi nedavno objavljena študija Tehnološke univerze Deggendorf (THD), ki se ukvarja s ponovno aktivacijo železniških prog na podeželju. Ta študija zajema 115 projektov ponovne aktivacije v Nemčiji in kaže, da je bilo le 10 % teh pobud uspešnih, saj je gospodarska donosnost velika ovira, kot navaja th-deg.de.

Obeti za regijo

Zlasti na podeželju je pogosto izziv zagotoviti infrastrukturo in upoštevati potrebe lokalnih prebivalcev. Predvsem povezovanju novih postajališč je treba v prihodnje posvetiti več pozornosti. Na tem področju je tudi velika potreba po večji politični podpori. Pomembna je tudi uspešna integracija železniškega tovornega prometa, saj so za to pogosto potrebne dodatne naložbe.

Nazadnje bi se rad zahvalil vsem sodelujočim na mestu: Ivie, Winfried, Thomas, Christian, Günter in Erhard so pomembno prispevali k temu, da so praznovanje obletnice in razprave o ponovni aktivaciji uspešno izpeljani. Z vso vnemo pričakujemo prihodnja leta in razvoj na področju železniškega prometa v naši regiji.