Saarski sodniki tožijo ustavno sodišče: Odkrito nepošteno plačilo!

Saarski sodniki tožijo ustavno sodišče: Odkrito nepošteno plačilo!

Kaj se dogaja v Saarlandu? Skupina 58 sodnikov in državnih tožilcev iz Posarja je vložila pritožbo na zvezno ustavno sodišče iz zelo razumljivega razloga: menijo, da so pri plačah obravnavani nepravično. [sr.de]. Poudarek je na najnižji sodniški plačni stopnji R1, ki velja za okrožne sodnike in državne tožilce.

Razlog za nezadovoljstvo je zakon, ki ga je deželni parlament Posarja sprejel aprila 2024. Ta zakon sprejema vsedržavno kolektivno pogodbo za javno službo od konca leta 2023 in predvideva izplačila nadomestil zaradi inflacije. Plače naj bi zvišali v dveh fazah: najprej za 200 evrov novembra 2024, nato pa v začetku februarja 2025 za 5,5 odstotka. A tožniki menijo, da ta zakon ohranja obstoječo protiustavno preživnino za sodnike in tožilce, in zahtevajo jasno razlikovanje med visokimi javnimi uslužbenci in sodniki.

Načelo prehranjevanja in ustavnost

Kaj dela situacijo še bolj zapleteno? Pri tem ima odločilno vlogo odločba Zveznega ustavnega sodišča z dne 4. maja 2020. Gre za načelo preživnine, ki pravi, da morajo delodajalci svojim sodnikom in državnim tožilcem zagotoviti primerno plačo za preživetje in da morajo zato plače temeljiti na splošnem premoženjskem stanju. Če plače niso bile usklajene s to obveznostjo, je to lahko znak protiustavne prenizke podpore, kot so jo v preteklosti že ugotovili v Berlinu, kjer so bile plače skupin R1 in R2 od leta 2009 do 2015 razvrščene kot neustrezne. bundesverfassungsgericht.de

Tožniki iz Posarja trdijo, da trenutna bruto plača sodnikov v višini okoli 4847,46 evra na mesec ni dovolj, zlasti v primerjavi s plačami drugih visokih javnih uslužbencev. Ti tudi po več letih dela zaslužijo manj kot prorektorji ali predstojniki. To neravnovesje ni očitno le v Posarju, ampak je problem, ki prevladuje v številnih zveznih deželah.

Zahteve po pravici

Nemško združenje sodnikov (DRB) podpira tožbo in poziva k vsedržavnemu in uradnemu plačilu sodnikov in državnih tožilcev. Po mnenju DRB so plače v številnih državah, tudi v Posarju, prenizke in ogrožajo kakovost sodstva. Ne zahtevajo le lažjega prilagajanja kolektivnim pogodbam, ampak tudi temeljito preobrazbo sodniških plač, ki upošteva tudi odgovornost in zahtevno izobraževanje sodnikov. richterbesoldung.de

Težava se je poslabšala po reformi federalizma leta 2006, saj je odgovornost za plače prenesla na države. Na žalost to pomeni, da so razlike med plačnimi sistemi posameznih zveznih dežel vse bolj izrazite, zaradi česar sodniki vedno bolj zaostajajo pri plačilu. Tožniki v Posarju zato zahtevajo jasno izjavo, da je uredba o plačah v Posarju R1 za leti 2024 in 2025 neustavna, in upajo na strukturno prerazporeditev svojih plač.