Skrivnostni gozd: narava, zgodovina in trajnostne vizije!

Skrivnostni gozd: narava, zgodovina in trajnostne vizije!

Gozdovi v Nemčiji niso le zelena pljuča države, ampak tudi dokaz zgodovine. To je še posebej opazno pri Saarkohlenwald, ki ima sledi iz različnih obdobij, kot so stare rimske ceste in ostanki industrijske kulture. Tukaj boste našli peči iz nekdanje tovarne oglja, jalovine in zapuščene rove, ki pripovedujejo o bogati pretekli kulturi. Tu ima svoje mesto tudi narava: od leta 1997 se nemoteno in brez človekovega posega razvija pragozd na površini okoli 1000 hektarjev.

Od leta 1988 se državni gozdovi opirajo na naravno gospodarjenje z gozdovi. Ta metoda ne zahteva gole sečnje ali uporabe pesticidov in spodbuja biotsko raznovrstnost na številne načine. Državni gozdovi so še posebej ponosni na tesno sodelovanje z NABU Saarland in Zvezno agencijo za varstvo narave za zagotavljanje ohranjanja biološke raznovrstnosti. Cilj? Združiti pokrajino industrijske kulture s trajnostnim pristopom.

Vzorčni projekt za prihodnost

Na severnem območju Saarkohlenwalda je naravno upravljanje gozdov dopolnjeno s procesno usmerjenim modelnim projektom. Ta projekt ne varuje le gozda, temveč daje poudarek tudi okoljski vzgoji. Otroci in mladostniki lahko gozd doživijo od blizu v taboru v divjini in raziskujejo njegov življenjski prostor.

Kaj pa gozdovi po vsej Nemčiji? Glede na to Zvezna agencija za okolje Približno tretjina površine Nemčije je pokrita z gozdom - okoli 11,4 milijona hektarjev. Ti gozdovi ne le prispevajo k biotski raznovrstnosti, ampak so tudi pod pritiskom. Med letoma 2018 in 2022 je samo v Nemčiji padlo okoli 245 milijonov kubičnih metrov poškodovanega lesa, predvsem zaradi nesreč žuželk. Zato je trajnostno gospodarjenje z gozdovi še toliko bolj pomembno.

Trajnostne strategije in izzivi

Zvezna vlada se je tega vprašanja lotila in se zavzema za trajnostno, naravno gospodarjenje z gozdovi. Cilj je ohraniti produktivnost in vitalnost naših gozdov ter spodbujati zdravje gozdnih ekosistemov. Različne strategije, kot sta Helsinška deklaracija iz leta 1993 in Gozdarska strategija 2050, se osredotočajo na ohranjanje biološke raznovrstnosti in izboljšanje varovalne funkcije tal in vode.

V državnem gozdu je delež skoraj naravnih površin 40 %, v zasebnem gozdu pa 30,5 %. Starejši sestoji, stari nad 120 let, so bistveno bolj blizu naravi kot mlajši. A izzivi so veliki: pomembno je ohraniti pridobivanje lesa v odgovornih okvirih in popeljati gozdove po poti blizu narave. Tudi sistemi certificiranja za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kot sta PEFC in FSC, dokazujejo prizadevanja za doseganje ekoloških standardov.

Pomen skoraj naravnega gospodarjenja z gozdovi se kaže tudi v želenem skladiščenju ogljika v sektorju rabe zemljišč in gozdarstvu. Pobude so obetavne, vendar so lahko plodne le, če bodo vsi akterji sodelovali.

Če povzamemo, ohranjanje naših gozdov ni le ekološka nuja, ampak tudi vprašanje odgovornosti do prihodnjih generacij. Še en razlog več, da pogosteje obiščete gozd in uživate v naravi v vsej njeni veličini.