Polovica migrantov noče delati: program se bori za preživetje!

Polovica migrantov noče delati: program se bori za preživetje!

V Nemčiji se trenutno izvaja pilotni projekt prisile prosilcev za azil k delu. Namen je tem ljudem olajšati vključevanje v družbo in jim hkrati omogočiti aktivno vključevanje v življenje skupnosti. kako evropski konservativec Po poročilih morajo brezposelni prosilci za azil sodelovati pri družbenokoristnih delih, kot je vzdrževanje javnih parkov, da imajo dostop do pomembnih socialnih storitev. Udo Recktenwald, upravitelj okrožja CDU St. Wendel, je komentiral prve rezultate programa, ki so vse prej kot rožnati. Le približno polovica od 56 vpletenih migrantov je svoje obveznosti od aprila izpolnila.

Program je namenjen spodbujanju boljše integracije prosilcev za azil in ponuja različne spodbude. To udeležencem omogoča prednostni dostop do tečajev nemščine. Tisti, ki se ne bodo pojavili, pa bodo morali pričakovati znižanje ugodnosti. Pregledi se zdijo nujni, saj so po besedah ​​Recktenwalda številni migranti poročali, da so bolni ali so ostali brez opravičila. Šestim izginulim migrantom so že popolnoma ukinili socialne prejemke, sedmim udeležencem pa so znižali mesečne prejemke.

Možnosti integracije prek družbeno koristnega dela

Program naj bi do prihodnjega leta v skupnostne storitve vključil skupaj 200 prosilcev za azil. Stroški za to znašajo okoli 150.000 evrov v St. Wendlu. Kljub začetnim oviram je Recktenwald optimističen: projekt vidi kot možen model za izvedbo po vsej državi. Podobne pobude že obstajajo v drugih okrožjih, ki jih vodi CDU, čeprav so rezultati različni. Na Gradiščanskem na Saškem-Anhaltu se je po informacijah iz svet dva od treh ne, zaradi česar je začetna situacija videti umirjena. Tu je 54 od 60 migrantov, ki niso izpolnjevali pogojev, prejelo znižane socialne ugodnosti.

Drug primer je okrožje Saale-Orla v Turingiji, kjer se program tudi izvaja. Okrajni upravitelj Christian Herrgott, ki velja za pionirja, je tam že lahko uresničil prve delovne obveznosti. Trenutno je v ukrepih aktivnih 63 od 96 dodeljenih prosilcev za azil. Med ponujenimi dejavnostmi je med drugim tudi košnja in pospravljanje zelenice. Po Herrgottovih besedah ​​so doseženi uspehi spodbudni, čeprav organizacija ni brez izzivov. Vendar je treba poudariti, da vsi migranti niso pripravljeni sodelovati v ponujenih ukrepih.

Kritika in pravni okvirni pogoji

Kritike delovnih obveznosti prihajajo predvsem s strani levičarskih strank, kot so SPD, Zeleni in Levica, ki trdijo, da bi takšni programi migrante lahko odvrnili od rednega dela. A pravni okvir za tovrstne delovne obveznosti je jasen: Zakon o prejemkih za prosilce za azil je bil spremenjen šele februarja 2024, da bi ustvaril pravno podlago za te ukrepe. V zvezi s tem je pomembno opozoriti, da je upravičenost do socialnih prejemkov v Nemčiji povezana z nekaterimi pogoji, kot so starost, zmožnost zaslužka in potreba po pomoči. Asylum.net opisuje.

Če povzamemo, kljub dosedanjemu upadanju števila udeležb ostaja upanje, da bodo programi dolgoročno pozitivno vplivali na integracijo prosilcev za azil. Navsezadnje imajo migranti s sodelovanjem v dobrodelnem delu priložnost ne le za izpolnjevanje svojih dolžnosti, ampak tudi za pridobivanje dragocenih izkušenj in učenje jezika, ki jim lahko olajša vsakdanje življenje v Nemčiji.