Rasizem v Husumu: Merz na udaru – protesti v ponedeljek!

Rasizem v Husumu: Merz na udaru – protesti v ponedeljek!

V zadnjih dneh se je razpoloženje glede političnih razmer v Nemčiji opazno segrelo. Kanclerja Friedricha Merza pričakujejo v Husumu prihodnji ponedeljek, razprave o protimigrantskih težnjah v politiki pa se krepijo. Merza kritizirajo, ker je na glasovanju v bundestagu izkazal solidarnost z AfD in s tem podprl nehumane predloge. Ta razvoj dogodkov povzroča šok v javnosti, še posebej med tistimi, ki se borijo proti rasizmu. Demokracije proti rasizmu poroča, da Merz postavlja migrante pod splošni sum in jim tako daje občutek, da ne pripadajo družbi.

V zadnjih letih se je število primerov rasizma in diskriminacije v Nemčiji močno povečalo. Leta 2024 je prišlo do zaskrbljujočega 40-odstotnega porasta kaznivih dejanj zoper azilne nastanitve. Te zaskrbljujoče številke gredo z roko v roki s stagnacijo družbene zavesti o izzivih, ki pogosto spremljajo ksenofobična stališča. Zvezna agencija za boj proti diskriminaciji je leta 2024 zabeležila rekordno število prošenj za nasvet: bilo je okoli 11.400 prošenj, pri čemer sta najpogostejši značilnosti diskriminacije etnično poreklo in rasizem. Za nekatere, kot je Agencija za boj proti diskriminaciji (ADS), to ni le statistični problem, ampak opozorilo, da je družba opazno polarizirana. Statista podaja jasno analizo in prepoznaven trend: desničarski ekstremistični pogledi se povečujejo in pravice manjšin so vedno bolj pod vprašajem.

Solidarnost in protest

Glede na to dogajanje ljudi pozivamo k dejavni vlogi v boju proti rasizmu. V Severni Friziji je državljanska pobuda pozvala k ustvarjalni podpori protesta proti Merzovi politiki. Vse vabijo, da se v ponedeljek udeležijo shoda, s katerim bodo poslali močan znak solidarnosti. Ta pobuda kaže, da je kljub težkim okoliščinam veliko ljudi pripravljenih delati za vključujočo in spoštljivo družbo.

Toda kaj so sprožilci tega zaskrbljujočega razvoja dogodkov? Glasno Statista Diskriminacija se ne kaže le v predsodkih in žalitvah, ampak tudi v neposrednem nasilju. Leta 2024 je bilo več kot 1400 dokumentiranih dejanj ksenofobnega nasilja, kar predstavlja nov rekord. V družbi so opazna latentna ksenofobna čustva, 21,8 % Nemcev pa očitno kaže ksenofobična stališča.

Vpliv na mestno pokrajino

To razburjenje se odraža tudi v mestni pokrajini. Merzova misel, da ljudje, ki berejo kot migranti, ne sodijo, bi lahko usodno vplivala na socialno kohezijo in integracijsko delo. Mnogi ljudje doživljajo diskriminacijo v vsakdanjem življenju – na primer tisti, ki iščejo stanovanje in so kronično zavrnjeni, ker njihovo ime ne zveni dovolj »nemško«. Demokracije proti rasizmu poudarja, da takšne izkušnje krepijo občutke odtujenosti in spodbujajo marginalizacijo.

V teh napetih razmerah je povabilo ljudi k udeležbi na protestih pomemben korak pri vračanju zavesti o spoštovanju in solidarnosti. Le skupaj lahko pošljemo jasen signal proti širjenju rasizma in diskriminacije.