V fokusu polovični delovni čas: 29 % Nemcev dela manj – kaj zdaj?

V fokusu polovični delovni čas: 29 % Nemcev dela manj – kaj zdaj?

V Nemčiji je za svet dela značilen poseben trend: delo s krajšim delovnim časom. To je še posebej opazno pri starih od 15 do 64 let, kjer je že 29 % zaposlenih zaposlenih s krajšim delovnim časom. Samo na Nizozemskem (43 %) in v Avstriji (31 %) je stopnja skrajšanega delovnega časa višja dnevne novice poročali. Nasprotno pa je povprečje EU le 18 %.

Povprečni tedenski delovni čas redno zaposlenih v Nemčiji je 40,2 ure, povprečje v EU pa 40,3 ure. Na splošno vsi zaposleni v Nemčiji delajo povprečno 34,8 ure na teden, v EU pa 37,1 ure.

Pogled na zaposlitev za krajši delovni čas

Prednosti dela s krajšim delovnim časom izkoriščajo predvsem ženske: 48 % zaposlenih žensk v Nemčiji dela s krajšim delovnim časom, med moškimi pa le 12 %. Ta trend je bil očiten že v letu 2018, ko je s krajšim delovnim časom delalo 47,9 % žensk in 11,2 % moških. Delo s krajšim delovnim časom je še posebej pogosto v storitvenem sektorju, medtem ko je redko v proizvodnem sektorju. Glasno bpb Delež zaposlenih s krajšim delovnim časom v skupni zaposlitvi se je v letu 2019 povečal na 27,2 %.

Razvoj občasnega dela prinaša tako prednosti kot izzive. Mnoga podjetja cenijo prilagodljivost, ki jo ponujajo delavci s krajšim delovnim časom. To zaposlenim omogoča boljše usklajevanje poklicnih in zasebnih zahtev. »Ta fleksibilnost koristi predvsem materam,« pravi Fundacija Hans Böckler. Poziva pa tudi k večjemu ravnotežju med delom in družino ter opozarja na možne slabosti, kot so nižji zaslužki ali omejene možnosti za napredovanje.

Postopki in predpisi

Predpise o delu s krajšim delovnim časom določa Zakon o zaposlitvah s krajšim delovnim časom in za določen čas (TzBfG). Ta zakon zagotavlja pravico do skrajšanega delovnega časa v podjetjih z najmanj 15 zaposlenimi. Poleg tega v mnogih primerih delodajalci in zaposleni sklenejo skupni dogovor, da pojasnijo morebitne zastopniške obveznosti. Zaposleni ni dolžan nadomeščati prihajajočega sodelavca, ki si deli službo, če to pomeni podaljšanje delovnega časa, razen če je sklenjen izrecni dogovor, kot je prikazano na bmas.de je za brati.

Izzivi krajšega delovnega časa so predvsem v nevarnosti »pasti s krajšim delovnim časom«, kjer zaposleni ostajajo na robu trga dela. Ženske, ki zaradi družinskih razlogov delajo s krajšim delovnim časom, imajo pogosto višjo stopnjo izobrazbe kot moški na primerljivih položajih, vendar so izpostavljene večjemu tveganju, da bodo končale v finančni negotovosti.

Razprave o podaljševanju delovnega časa postajajo v času gospodarske negotovosti glasnejše. Zvezna vlada namerava uvesti najdaljši tedenski delovni čas, kar je med sindikati vzbudilo zaskrbljenost, saj bi lahko potencialno povečalo najdaljši dnevni delovni čas. Yvonne Lott iz fundacije Hans Böckler tukaj poziva k previdnosti, zlasti za zaposlene z obveznostmi oskrbe. Uravnotežena raven fleksibilnosti in varnosti pri delu je pri tem izjemnega pomena.

Če povzamemo, lahko rečemo, da je delo s krajšim delovnim časom v Nemčiji še posebej priljubljeno. Videli pa bomo, kako bodo spremembe zakonodaje in gospodarskih razmer vplivale na ta razvoj.