Nova cena industrijske elektrike: kdo v Nemčiji koristi in kdo izgublja?

Nova cena industrijske elektrike: kdo v Nemčiji koristi in kdo izgublja?

Razprava o industrijskih cenah električne energije v Nemčiji je v zadnjih tednih dobila zagon in je tesno povezana z izzivi, ki jih mora trenutno premagovati domača industrija. Zvezna ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU) je napovedala, da bodo takšno ceno uvedli za 2000 energetsko intenzivnih podjetij v kemični, jeklarski industriji in industriji osnovnih materialov s 1. januarjem 2026. To je reakcija na izjemno visoke stroške električne energije in s tem povezane izgube delovnih mest v številnih nemških tovarnah. Vendar pa, kot poroča berliner-zeitung.de, tudi ta načrt naleti na precejšnje nasprotovanje.

Drug poudarek je na podjetjih DAX. Podjetja, kot so BASF, Thyssenkrupp, Salzgitter AG in Heidelberg Materials, bi lahko segla globoko v žep, da bi izkoristila ciljne subvencije. BASF ima na primer več kot 50 % svojih delnic v rokah tujih skladov, tudi državnih vlagateljev. Kritiki se bojijo, da bi srednje velika podjetja in dobavitelji lahko ostali praznih rok. Ta podjetja, ki pogosto tvorijo hrbtenico nemškega gospodarstva, grozijo s krajšim delovnim časom ali celo zaprtjem. Holger Lösch iz BDI poudarja, da je nujno potrebna razbremenitev energetsko intenzivne industrije, a hkrati poziva tudi k strukturnim reformam za dolgoročno rešitev.

Konkurenčnost in delovna mesta

Visoke cene električne energije ogrožajo konkurenčnost nemške industrije, kar v svojih opozorilih poudarja tudi IG Metall. Pričakuje, da bo izgubljenih več deset tisoč delovnih mest, če ne bo mogoče zagotoviti konkurenčnih cen energije. Zato tako IG Metall kot Zveza nemških industrij pozdravljata razvoj v tej smeri. Še posebej zanimivo postane, če pomislite, da jo mora odobriti še Evropska komisija, saj gre za obliko pomoči. V prihajajočih pogajanjih je hitra odobritev bistvenega pomena za preživetje.

Na jeklenem vrhu, ki je potekal 6. novembra v kanclerju in ga je vodil kancler Friedrich Merz, so se zbrali ključni akterji. Poleg zvezne ministrice za gospodarstvo Katherine Reiche so bili prisotni tudi podkancler Lars Klingbeil (SPD) in predstavniki jeklarske industrije. Glavne teme so bile odpornost, trgovinski odnosi in seveda pereče cene energije. Kaže, da je potrebna močna interakcija med politiko in industrijo, da bi skupaj premagali prihajajoče izzive.

Dolgoročne perspektive in rešitve

Še vedno pa ostajajo odprta vprašanja o specifični strukturi industrijske cene električne energije. Prejšnji premisleki so se gibali od pet centov na kilovatno uro za zadevna podjetja. Te državne subvencije bi lahko zvezno vlado stale do 1,5 milijarde evrov letno, kar naj bi pokril podnebni in preobrazbeni sklad. Soglašajo, da je nizka birokracija potrebna za podjetja, da dokazila o koriščenju subvencij ne bodo dodatno breme.

Kemijska industrija se vidi kot sistemsko pomembna in zahteva trajno zniževanje stroškov energije. BASF in Steel Association pa izražata skepso do načrtovanih ukrepov in pričakujeta, da bo načrtovana kompenzacija cene električne energije. Kako se bo razvila razprava o pravičnosti subvencij in odgovornosti za industrijsko lokacijo, je torej treba videti. Pogajanja z Evropsko komisijo so v zaključni fazi in industrija z navdušenjem pričakuje, kakšne rešitve bodo na koncu na mizi.