Nadaljuje se spor glede Kressbronner Uferweg: dogovor ni dosežen!

Nadaljuje se spor glede Kressbronner Uferweg: dogovor ni dosežen!

V Kressbronnu ob Bodenskem jezeru so rečno pot za vsakogar načrtovali že več kot 20 let in je zdaj spet v središču javnega zanimanja. Na upravnem sodišču v Sigmaringenu se že nekaj časa razpravlja o izvedbi te renaturacije bank. Samo Bodensko jezero se razteza na 63 kilometrov v dolžino in 14 kilometrov v širino, z največjo globino 251 metrov in ima skupno 273 kilometrov obale, od tega 155 kilometrov pripada Baden-Württembergu. V preteklosti je bil dostop do Bodenskega jezera dolgo časa omejen in številni deli obale so bili v zasebnih rokah. Prvi razmisleki o odprtju banke so bili podani že leta 1975, vendar so se dejanska gradnja Seeuferweg v Konstanzu začela šele leta 1983, ko je mesto uresničilo dostop do banke od središča mesta do Hörnle.

V Kressbronnu pa je spor glede obrežne poti, o katerem se odloča že od leta 2001, zdaj postal dolgotrajno vprašanje. Prebivalci se ostro upirajo uresničitvi načrtov, ki predvidevajo intenzivno renaturacijo brežine. Ti načrti med drugim vključujejo nasip z mineralno zemljo in prodom do 30 metrov v vodo. Predstavnik pristojnega organa govori o »manjših popravkih«, da bi končno dosegli dogovor s stanovalci. Kljub tem prizadevanjem so tožbe stanovalcev na sodišču propadle, saj so pravosodni organi menili, da je načrt nujen za omogočanje bližine narave in boljšo dostopnost do Bodenskega jezera. Čaka pa se še pisna obrazložitev sodbe, kar samo še povečuje negotovost med vpletenimi. Južni kurir poroča, da je stanje obal Bodenskega jezera leta 2023 ocenjeno kot problematično: 41 odstotkov obale je blizu narave, medtem ko je 39 odstotkov oddaljene od narave ali celo tuje.

Ekološki vidiki obnove brežin

Renaturacija je pomembna na več načinov. Ekološka obala in plitva voda Bodenskega jezera so občutljiva območja, ki so dom izjemne flore in favne. Ta območja služijo kot drstišče, razmnoževanje in prehranjevanje številnih vrst. Pomembni so tudi zaradi samočistilne moči vode. Vodja Inštituta za raziskovanje jezer Martin Wessels je pojasnil, da obstoječe strukture na obali ovirajo izmenjavo med jezerskimi in kopnimi površinami, kar otežuje tudi ponovno naselitev lokalnih vodnih rastlin in mikroorganizmov.

Dela brežine še ni bilo mogoče obdelati, ker je tam osem zasebnih posesti, nekatere imajo betonske zidove. Te okoliščine so povzročile nadaljnjo eskalacijo spora, deželni svet Tübingena pa je celo zaprosil za začasno razlastitev, da bi lahko opravil načrtovana dela. Pregled razvoja kaže, da kljub osamljenemu napredku celovita izvedba načrtov renaturacije v Kressbronnu še dolgo čaka. O sodnih sporih v regiji se že veliko razpravlja, marsikje pa pričakujejo, da bo upravno sodišče odločilo v naslednjih dneh. JZV nazorno dokumentira problem in z njim povezana čustva med stanovalci.

Na splošno ostaja pot do odprtja in ozelenitve obale Bodenskega jezera v Kressbronnu intenzivna tema, ki razgreva misli ljudi in bi hkrati lahko izboljšala naravne pogoje in dostopnost vode za vse prihodnje generacije. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali in kako se bodo razmere na tej iskani lokaciji ob Bodenskem jezeru razvijale naprej.

Za več informacij o ekoloških vidikih renaturacije bregov si lahko preberete tudi rezultate študije o strukturi bregov Bodenskega jezera: LUBW.