Revščina v Fürthu: osebne usode in družbena odgovornost

Revščina v Fürthu: osebne usode in družbena odgovornost

Odprto uho za tihe glasove revščine – to je bil cilj prvega dogodka Diakonie Fürth, ki je sredi oktobra potekal v cerkvi vstajenja. Pod naslovom Revščina – med nami so imeli prizadeti priložnost spregovoriti o svojem življenju in deliti svoje izkušnje. Upravni odbor za socialne storitve Diakonie, Stephan Butt, je večer odprl s slavnostnim govorom, v katerem je poudaril, da je revščina veliko več kot le finančni problem. Gre tudi za vprašanje socialne izključenosti, ki številne ljudi žene v izolacijo.

V Nemčiji je podoba revščine pogosto varljiva. Kljub naši blaginji, po... Diakonija Več kot 17 % prebivalstva je prizadetih zaradi revščine ali socialne izključenosti. Čeprav je absolutna revščina, torej eksistencialno pomanjkanje hrane in stanovanja, v tej državi redka, se mora veliko ljudi pritoževati nad precejšnjim materialnim pomanjkanjem. V številkah to pomeni: prizadetih je okoli 7 % prebivalstva, tj. okoli 5,5 milijona ljudi.

Prepoznajte in obravnavajte socialne probleme

Sedanja razprava o revščini jasno kaže, da je temu vprašanju treba posvetiti več pozornosti. Zadnje poročilo Nacionalne konference o revščini kaže, da 17,7 milijona ljudi v Nemčiji grozi socialna izključenost. Mnogi od teh ljudi so omejeni v svojem življenjskem slogu in nimajo finančnih sredstev, ki so sprejeta kot minimum. Za samske osebe je ta vrednost okoli 1.310 evrov na mesec, za družine z dvema otrokoma pa 2.751 evrov.

Strah vzbuja tudi dejstvo, da je tveganje za življenje na pragu revščine kljub delu s polnim delovnim časom pri določenih skupinah bistveno večje. Tu so še posebej prizadeti starši samohranilci in begunci. Pogosto se srečujejo z izzivi, od katerih so nekateri strukturne narave. Revščina se pogosto dojema kot neuspeh posameznika in ne kot družbeni problem.

Osebne zgodbe dajejo revščini obraz

Zgodbe, povedane med dogodkom, so razsežnosti revščine otipljive. Neka ženska je opisala, kako po bankrotu živi z osnovno varnostjo in je v socialni izolaciji. Ukrajinski begunci so poročali o hvaležnosti za finančno podporo, hkrati pa so se borili z občutki čustvene osiromašenosti. Takšna poročila jasno kažejo, da revščina ne prizadene le denarnice, ampak tudi dostojanstvo posameznika.

V tem kontekstu je pomembno omeniti programe, kot je Diakonie, ki se aktivno borijo proti revščini. Ponudbe, kot so svetovanje v zvezi z dolgovi in ​​plačilno nesposobnostjo, ter projekt »kulturplus«, ki ljudem omogoča brezplačen dostop do kulturne ponudbe, igrajo ključno vlogo pri premagovanju družbene krivice.

Čas je, da temi posvetimo več pozornosti. Dogodek »Diakonie und Du« bi lahko bil prvi korak v smeri, ki ima družbeni pomen in se osredotoča na glasove ljudi, ki so izkusili revščino. Le tako lahko presežemo globoke družbene razkole in ustvarimo določeno raven enakih možnosti, tako da skupaj iščemo rešitve za izzive, ki zadevajo vse nas.