Ogromne izgube gozdov v Amazoniji: kaj to pomeni za naše podnebje?

Ogromne izgube gozdov v Amazoniji: kaj to pomeni za naše podnebje?

V brazilski Amazoniji so se razmere v pragozdovih močno poslabšale: od leta 1985 je tam izgubljenih okoli 52 milijonov hektarjev narave, kar je več kot vsa Španija. Na splošno je izguba v Braziliji od začetka beleženja zaskrbljujočih 111,7 milijona hektarjev, kar je več kot trikratna površina Nemčije. Te alarmantne številke prihajajo iz pobude MapBiomas, ki analizira satelitske posnetke in ki ga sestavljajo univerze, nevladne organizacije in tehnološka podjetja.

V skoraj petih stoletjih do leta 1985 je bilo 60 odstotkov današnjega ozemlja v Braziliji že spremenjenih v poljedelstvo, rudarstvo in mesta. Toda šokantno je, da se je večina te transformacije, 40 odstotkov, zgodila v samo štirih desetletjih med letoma 1985 in 2024. Zlasti v letih med 1995 in 2004 je bilo največje krčenje gozdov. Zadnje desetletje je zaznamovalo pospešeno krčenje gozdov zaradi podnebnih vplivov, degradacije tal in nadaljnjega širjenja kmetijskih zemljišč.

Vplivi podnebja in gozdni požari

Posledice tega krčenja gozdov so dramatične: delež naravnih območij v Braziliji je upadel z 80 odstotkov leta 1985 na samo 65 odstotkov leta 2024. Največje mokrišče na svetu, Pantanal, je vtisnilo svoje poplavne cikle, leto 2024 pa velja za najbolj suho leto v zadnjih 40 letih. Leta 2024 je bila vodna površina v Pantanalu kar 73 odstotkov pod povprečjem let do leta 2024, kar je povzročilo uničujoče gozdne požare. V Cerradu, mokrih brazilskih savanah na jugovzhodu, je bilo v zadnjih štirih desetletjih posekanih približno 40 milijonov hektarjev naravnega rastlinja – kar je 28-odstotno zmanjšanje.

Med tem zaskrbljujočim razvojem dogodkov je predsednik Luiz Inácio Lula da Silva obljubil "nič krčenja gozdov" za Brazilijo do leta 2030. To napoved pričakujemo na prihajajoči globalni podnebni konferenci COP30 novembra v Belému v regiji Amazonije, kjer so na dnevnem redu vprašanja, kot sta varstvo podnebja in krčenje gozdov. Kljub tem obljubam ostaja pritisk na uporabo virov v Amazoniji velik.

Globalna prizadevanja za reševanje gozdov

Vprašanje krčenja gozdov ni samo brazilska skrb, ampak globalna. Na podnebni konferenci ZN COP26 v Glasgowu se je več kot 100 držav zavezalo, da bodo ustavile uničevanje gozdov in drugih pokrajin do konca leta 2030. Podpisnice vključujejo ugledne države, kot sta Brazilija in Rusija. Kljub temu podnebni aktivisti ta rok kritizirajo kot prepozen, britanski voditelji pa poudarjajo pomen gozdov pri omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Deklaracija o boju proti krčenju gozdov je podprta s finančnim paketom v vrednosti več kot 20 milijard dolarjev. Ta sporazum zajema države po vsem svetu, v katerih je več kot 85 odstotkov svetovnih gozdov, vključno z amazonskim pragozdom. Kljub tem mednarodnim okvirnim pogojem je jasno, da krčenje gozdov, zlasti v Amazoniji, še naprej neustavljivo napreduje. Naslednjih nekaj let je ključnega pomena za dejansko spremembo.