Putinova senca nad Darmstadtom: Okrožni svet po predlogu v nemiru!

Putinova senca nad Darmstadtom: Okrožni svet po predlogu v nemiru!

V okrožnem svetu Darmstadt-Dieburg je danes izbruhnil nenavaden spor, ko je samostojni politik Werner Bischoff vložil predlog, ki je bil za mnoge v parlamentu rdeča zastava. Povod za prijavo je bila 80. obletnica konca druge svetovne vojne. Bischoffov predlog, da bi okrožni svet pozval, naj se opraviči Rusiji za grozodejstva nemškega fašizma, je povzročil veliko razburjenja in povzročil, da so tako poslanska skupina Zelenih kot več drugih poslancev zapustili sejno sobo. Tudi okrožnega upravitelja Klausa Petra Schellhaasa (SPD) so izjave tako prizadele, da je zapustil dvorano, ne da bi imel protigovor. Celoten predlagani sklep o opravičilu je bil na koncu zavrnjen, kar je še dodatno razgrelo napetosti v odboru in sprožilo številna vprašanja.

Bischoff je v svojem govoru kritiziral "rusofobijo" in "hujskanje proti ruskemu predsedniku" ter trdil, da Rusija ni edini agresor v ukrajinskem konfliktu. Poudaril je, da je za sedanje stanje odgovorna tudi politika Zahoda in širitev Nata proti vzhodu. Kot poroča op-online.de, je ta izjava presegla mejo in med prisotnimi vzbudila odpor.

Zgodovinski kontekst

Da bi razumeli ozadje Bischoffovih pogledov, se moramo ozreti v zgodovino Natove širitve proti vzhodu. Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. februarja 2022 priznal samooklicani ljudski republiki Lugansk in Doneck ter Zahod pozval k spoštovanju stališč Nata iz leta 1997. Zahod, namreč Nato, vstopa Ukrajine v Nato ne vidi kot neizbežnega, a je to dvignilo napetosti, saj Putin Zahod obtožuje, da krši dogovore iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zgodovinar Wolfgang Müller poudarja, da so bile zaveze glede širitve Nata sprejete, vendar niso pravno zavezujoče, kot v poročilu [deutschlandfunk.de](https://www.deutschlandfunk.de/russland-ukraine-kritik-nato-ost ​​​​Extension-100.html).

Ustanovna listina Nata in Rusije iz leta 1997 je predstavljala poskus vzpostavitve kooperativnega varnostnega sistema v Evropi, v katerem bi imela tudi Rusija svojo vlogo. Kljub začetni odprtosti pod Borisom Jelcinom, ki je sprva zavračal širitev Nata, so se odnosi vse bolj ohlajali po priključitvi Krima leta 2014. Nezaupanje Rusije v Nato je po mnenju zgodovinarjev globoko zakoreninjeno v zgodovini hladne vojne, kar bistveno otežuje oceno trenutne geopolitične situacije, saj [correctiv.org](https://correctiv.org/faktencheck/background/2022/12/12/nato-ost ​​Extension-was-russland-und-der-westen-vereinbarten-und-was-nicht/) pojasnjuje.

Spor v okrožnem svetu

Bischoffov živce parajoči predlog ne predstavlja le lokalne politične polemike; dotika se enega najbolj perečih mednarodnih vprašanj našega časa. Kritiki njegovih stališč ostro trdijo, da so takšne izjave nevarne in zavajajoče. Dejstvo, da v okrožnem svetu ni bilo protigovora, osvetljuje ozračje strahu ali odpora znotraj politike, ki včasih izhaja iz lastne zgodovine.

Videti je treba, kako se bodo politični akterji v Darmstadt-Dieburgu odzvali na to razburjenje in ali lahko to sproži širšo razpravo o vlogi Nemčije v svetovni politiki. Okrožni svet se bo moral poglobiti v ta zapletena vprašanja, da bi dosegel jasnejše razumevanje lastnega političnega položaja in odgovornosti do Rusije in okoliškega sveta.