Francija priznala Palestino: pritisk na Izrael narašča!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Francija in druge države nameravajo priznati Palestino, saj se vojna v Gazi nadaljuje. Preberite več o trenutnem razvoju.

Frankreich und andere Staaten planen, Palästina anzuerkennen, während der Gaza-Krieg anhält. Lesen Sie mehr zu den aktuellen Entwicklungen.
Francija in druge države nameravajo priznati Palestino, saj se vojna v Gazi nadaljuje. Preberite več o trenutnem razvoju.

Francija priznala Palestino: pritisk na Izrael narašča!

Skoraj dve leti po začetku vojne v Gazi med Izraelom in Hamasom se kaže nov politični obrat. Številne zahodne države, na čelu s Francijo, nameravajo priznati palestinsko državo. Ta vznemirljivi dogodki sovpadajo s prihajajočo splošno razpravo ZN v New Yorku Okrajni časopis Wesermarsch poročali. Po besedah ​​francoskega predsednika Emmanuela Macrona je predpogoj za priznanje izpustitev talcev v Gazi.

Približno 75 % držav članic ZN že priznava državo Palestino. S priznanjem Francije ter Velike Britanije in Kanade, ki sta nedavno postali prvi državi G7, ki sta naredili ta korak, bi lahko kmalu sledile Belgija, Nova Zelandija, Luksemburg in San Marino. To bi pomenilo, da bi štiri od petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN - Rusija, Velika Britanija, Kitajska in Francija - priznale Palestino, ZDA in Nemčija, ki prav tako nasprotujeta priznanju, pa bi izostali.

Generalna skupščina ZN in konflikt na Bližnjem vzhodu

V odločilnem koraku je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela tako imenovano »Newyorško deklaracijo« s 142 glasovi za. To predstavlja še en pomemben korak naprej k rešitvi dveh držav ZDF danes poročali. Časopis poziva Hamas, naj odstopi nadzor nad območjem Gaze in podpre predajo orožja palestinskim oblastem na Zahodnem bregu. Glede na intenzivne spopade in ogromno človeško trpljenje na območju Gaze se razpravlja tudi o mednarodni stabilizacijski misiji, ki bi zagotovila prekinitev ognja.

Vojna, ki se je začela z uničujočim napadom Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, ki je terjal okoli 1200 življenj, je povzročila dramatično povečanje humanitarnih potreb na območju Gaze, kjer naj bi življenje izgubilo več kot 65.000 Palestincev. Izraelski napadi na civiliste in nenehni spopadi so bili mednarodno ostro kritizirani.

Odzivi na dogajanje

Izraelski premier Benjamin Netanjahu odločno zavrača priznanje palestinske države in ga vidi kot nagrado za teror. Podobne pomisleke je izrazil tudi predsednik Izchak Herzog, ki je poudaril, da ti koraki ne bodo prispevali k izpustitvi talcev. Ultradesničarski politiki v Izraelu celo pozivajo k priključitvi Zahodnega brega kot odziv na mednarodna gibanja.

Palestinski predsednik Mahmud Abas kljub tem izzivom ostaja optimističen in bližajoče se priznanje opisuje kot pomemben korak k miru. Cilj ostaja ustanovitev neodvisne države Palestine, ki bo lahko mirno obstajala skupaj z Izraelom. V tem kontekstu napetosti naraščajo in pogajanja se zdijo težja kot kdaj koli prej.

V tej napeti situaciji vojna na območju Gaze še zdaleč ni končana, kljub nenehnim mednarodnim pozivom za pomoč in mir. Razmere ostajajo negotove in zahtevajo nujno pozornost mednarodne skupnosti.

Konflikt na Bližnjem vzhodu je in ostaja tema prihodnosti, ki zadeva ne le vpletene, ampak ves svet. Pot do trajnostne rešitve je kamnita, obkrožena s sencami preteklih izkušenj z nasiljem in trenutnimi potrebami, kar skušajo razjasniti glasovi držav in Palestincev, ki pozivajo h koncu spopadov in začetku pravega dialoga.