Družbeni mediji: Mladi odrasli se borijo z nevarnostmi zasvojenosti!

Družbeni mediji: Mladi odrasli se borijo z nevarnostmi zasvojenosti!

V današnjem svetu je uporaba družbenih medijev trdno zasidrana v našem vsakdanjem življenju. Trenutno poročilo Deutschlandfunka poudarja, da 96 odstotkov vseh Nemcev, starih 18 let in več, uporablja te digitalne platforme. Zlasti mlajše starostne skupine imajo visoko stopnjo simptomov, podobnih zasvojenosti, saj je prizadet skoraj vsak drugi človek, mlajši od 20 let. Približno tretjina starih od 20 do 39 let kaže znake problematične uporabe, ki ima lahko resne posledice za duševno zdravje in vsakdanje življenje. Povprečni čas na spletu je izjemnih tri ure in 18 minut na dan, mlajši od 20 let pa na družbenih omrežjih preživijo celo dobre štiri ure na dan.

Tu se postavlja vprašanje: Kaj to pomeni za mlade? Študija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kaže, da 11 odstotkov mladih kaže znake problematičnega vedenja pri uporabi družbenih medijev. Tu so še posebej prizadete deklice, in sicer 13 odstotkov v primerjavi z 9 odstotki dečkov. To se izkaže za zaskrbljujoče, še posebej, ko je 36 odstotkov mladih nenehno v stiku s prijatelji na spletu in 34 odstotkov redno igra digitalne igrice, od tega jih 22 odstotkov na dan igre preživi vsaj štiri ure pred zaslonom. Takšno vedenje prispeva k ogrožanju duševnega blagostanja in lahko negativno vpliva na vsakdanje šolsko in družbeno življenje.

Vloga medijske pismenosti

Drugi vidik, ki ne sme manjkati v razpravi o družbenih medijih, je pomen medijske pismenosti. Poročilo Zvezne agencije za državljansko izobraževanje kaže, da 95 odstotkov otrok, starih od 12 do 19 let, uporablja internet vsak dan, predvsem prek pametnih telefonov, ki so zdaj skoraj vseprisotni. Najbolj priljubljene platforme med mladimi so Instagram, TikTok in YouTube. Ta socialna omrežja nimajo le vloge pri usmerjanju lastne identitete, ampak tudi spodbujajo socialne vezi z vrstniki. Vedeti je treba, da nenehna dostopnost novih vsebin in prepoznavnost z všečki in komentarji ustvarjata tekmovanje za pozornost, ki je lahko usodno.

WHO je že opozorila na potrebo po zaščitnih ukrepih. Dr. Hans Henri P. Kluge poziva k večjim prizadevanjem za več vlaganj v šolska okolja, ki spodbujajo zdravje, in programe, ki temeljijo na dokazih. Poleg tega bi morali starši in učitelji prejeti ponudbe podpore in voditi odprt dialog z mladimi o digitalni blaginji. Pomembno je, da se mladi naučijo biti odgovorni pri svojih spletnih aktivnostih in sprejemati premišljene odločitve.

Izzivi in ​​priložnosti

Izziv ni samo prepoznati problematično vedenje, ampak tudi aktivno ukrepati proti njemu. Prejšnje študije kažejo, da imajo problematični uporabniki pogosto slabše duševno in socialno počutje ter se spopadajo z nižjo akademsko uspešnostjo. Da bi se temu izognili, mladi potrebujejo starostno in kulturno prilagojene programe, ki upoštevajo spol. Ponudniki platform so odgovorni za uvedbo preverjanja starosti in strogega moderiranja nevarne vsebine.

Konec koncev je ključnega pomena najti ravnotežje med uporabo družbenih medijev in ohranjanjem duševnega zdravja. Samo z odprto izmenjavo in izobraževanjem je mogoče prihodnje generacije naučiti uporabljati digitalne medije. Navsezadnje so družbeni mediji tako globoko integrirani v življenja mladih, da se jim ne bo mogoče povsem izogniti. Konec koncev ima digitalni svet tudi prednosti, kot je možnost socialne podpore vrstnikov.

V času, ko skoraj vsak drugi mlajši odrasel kaže znake zasvojenosti, so ukrepi za krepitev medijske pismenosti in ozaveščanje o izzivih, povezanih z digitalnim življenjem, nujni. Pri tem je pomembno pokazati dobre veščine, da bodo lahko tudi prihodnje generacije varno krmarile po digitalnem svetu.