Ženski festival v Leverkusnu: močan znak za Jin, Jiyan, Azadî

Ženski festival v Leverkusnu: močan znak za Jin, Jiyan, Azadî

Minulo soboto je v Leverkusnu potekal 19. Zîlan Women's Festival, dogodek, ki je služil kot močno praznovanje kurdskih žensk in njihove identitete. Pod geslom »Zaščita žensk – z Jin, Jiyan, Azadî« je bil sestavljen impresiven program, ki je združil ženske iz Nemčije, Belgije in Nizozemske ter ponudil prostor za zapostavljene teme odpora in samoodločbe. Festival še posebej počasti ženske iz kurdskega osvobodilnega gibanja, ki so padle v boju za svobodo in enakost.

Dogodek je ponudil pester program, od glasbe do političnih govorov do dejavnosti za otroke. Meryem Rojhilat, tiskovna predstavnica Skupnosti svobodnih žensk vzhodnega Kurdistana (KJAR), je v svojem govoru opozorila na napetosti med Iranom in Izraelom ter pozvala k zavrnitvi geopolitičnih blokov. Posebno močna je bila politična teorija Abdullaha Öcalana, ki jo mnoge ženske v regiji vidijo kot perspektivo za mir in samoodločbo.

Pogled na proteste v Iranu

Ozadje festivala je neločljivo povezano z aktualnimi protesti v Iranu, ki so uperjeni proti strogemu kodeksu oblačenja in sistematičnemu zatiranju s strani režima mulov. Slogan "Jin, Jiyan, Azadî", kar pomeni "ženske, življenje, svoboda", je postal osrednji slogan demonstrantov. Protesti niso le protest proti diskriminaciji iranske kurdske manjšine, ampak tudi širša zahteva po svobodi in človekovih pravicah.

Posebej tragičen simbol tega gibanja je primer Mahse Aminija, ki je tako kot mnogi drugi trpel pod brutalnim režimom. Na njenem pogrebu so Kurdke odstranile naglavne rute in vzklikale slogane, ki kažejo na zagon protestov po vsem iranskem ozemlju. V teh turbulentnih časih so kurdske ženske še posebej dejavne na frontnih črtah, kjer se borijo za svoje pravice in proti zatiranju.

Kulturna identiteta in odpor

Festival je bil tudi platforma za kulturne dejavnosti, ki so poosebljale duha odpora. Nastopi glasbenikov, kot so Berfin Mamedova, Sosin in drugi, so ustvarili živahno vzdušje. Folklorni nastopi skupine Govend in tradicionalnih pevcev Dengbêj so prispevali k ohranjanju in promociji kurdske kulture. Vidna je postala povezava med kulturo in identiteto, ki za mnoge predstavlja tudi obliko odpora.

Otroški program »Zarok Ma« je promoviral tudi kurdski jezik in kulturo prek interaktivnih dejavnosti, tako da je mlajša generacija stopila v stik s temi pomembnimi temami. Organizatorji so potegnili pozitiven zaključek in poudarili, kako pomembno je ne le doživeti duha »Jin, Jiyan, Azadî«, ampak ga tudi prenesti v vsakdanje življenje.

Govor Safie Mansur, ki je zastopala Baluchi Liberation Initiative, in pozdrav alavitk iz Sirije sta poudarila potrebo po spodbujanju čezmejne solidarnosti v bojih za svobodo. Glasbeni nastopi, ki so obravnavali odpor, pravice žensk in kulturno identiteto, so ob koncu festivala poskrbeli za čustven zaključek in omogočili udeležencem, da se z novo odločnostjo vrnejo v vsakdanje življenje.

19. ženski festival Zîlan ni le poslal močnega signala za pravice žensk, ampak je tudi zgradil most med kulturo, identiteto in neumornim bojem proti diskriminaciji.