Nato pod pritiskom: Strokovnjaki po vrhu opozarjajo na oslabljeno zavezništvo!

Nato pod pritiskom: Strokovnjaki po vrhu opozarjajo na oslabljeno zavezništvo!

Danes, 26. junija 2025, bo poročilo o nedavno izvedenem vrhu Nata v Haagu, ki ga politolog Carlo Masala ocenjuje kot vse prej kot uspešnega. Masala vidi Nato kot oslabljen, ker Ukrajina na vrhu ni imela osrednje vloge in grožnja Rusije ni bila jasno opredeljena. "Nekaj ​​se dogaja," opozarja Masala in obrambno zavezništvo vidi v negotovem stanju.

Ključno sporočilo vrha je bila postavitev novega cilja porabe: od leta 2035 naj bi države Nata za obrambo namenjale pet odstotkov svojega bruto domačega proizvoda. To se razume kot poskus ugoditi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, čeprav obstajajo dvomi, ali bodo vse države članice dejansko izpolnile ta ambiciozni cilj. Proti sta se odkrito izrekli zlasti Španija in Slovaška, Italija pa je z odločitvijo nezadovoljna.

Če pogledamo Natovo strategijo

V kontekstu ukrajinske vojne, ki še naprej igra ključno vlogo v geopolitični pokrajini, so države Nata pozvane, naj okrepijo svojo obrambo in podporo Ukrajini. Po poročanju ZDFheute bo osrednja tema naslednjega vrha krepitev ukrajinske zračne obrambe, Ukrajini pa naj bi namenili skupno 40 milijard evrov. Vendar je to močno odvisno od izida novembrskih volitev v ZDA.

Razmere v Ukrajini so vojaško brezizhodne, kar povečuje izziv za Nato. Skrb vzbujajoči so nenehni ruski napadi na civiliste, zlasti v Kijevu, in naraščajoče napetosti znotraj zahodnega vojaškega zavezništva.

Izzivi in ​​naloge za Nato

Natov general Christian Badia je poudaril, da nova strategija zahteva tudi ustvarjanje dileme za sovražnika. Z namenom petih odstotkov BDP za obrambo bo v prihodnje za vojaške proračune zagotovljenih 3,5 odstotka, za infrastrukturo in varnost pa 1,5 odstotka. Glede na globalne politične negotovosti, zlasti zaradi osredotočenosti ZDA na Indo-Pacifik in izzive, kot je Kitajska, je potrebna jasna strategija.

Zahteva po večji odgovornosti evropskih partnerjev narašča, saj se Nato ne more več zanašati le na podporo ZDA. Carlo Masala vzbuja pomisleke glede zanesljivosti ZDA v zavezništvu, zlasti pod Trumpom. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se prav tako sooča s kritikami, potem ko je sporočilo Trumpu, ki je bilo ocenjeno kot neprimerno, postalo javno.

»Nujno potrebujemo evropsko strategijo, ki bo nadomestila sedanje prispevke ZDA k varnosti,« zahteva Masala in priporoča, da se lotijo ​​Natovega kadrovskega problema in po potrebi uvedejo obvezno služenje vojaškega roka za krepitev oboroženih sil. Potreben je ponovni razmislek, da bi preprečili morebitno agresivno zunanjo politiko Rusije, ki bi lahko proti koncu desetletja preizkusila državo članico Nata.

Nato je bil ustanovljen leta 1949, takrat je sodelovalo 12 držav, in se je z leti preoblikoval ter gradil partnerstva z nekdanjimi nasprotniki, kot je Rusija. Trenutno je hrbtenica varnostne politike za 32 držav članic, ki morajo v času naraščajočih napetosti tesneje sodelovati.

Masala bo prihodnjo soboto na filozofskem festivalu Phil.Cologne v Kölnu predstavil svojo knjigo "If Russia Wins. Scenario", ki bo zagotovo vzbudila veliko zanimanja.