Pastor Gerhard Dane govori o veri, dvomu in skupnosti

Pastor Gerhard Dane govori o veri, dvomu in skupnosti

Pastor Gerhard Dane, duhovnik, ki svojo vero ne le živi, ​​ampak jo tudi odseva, deluje v mirni regiji med Bedburgom in Elsdorfom. Od posvetitve leta 1967 je doživel veliko. Dane opisuje Boga kot vseprisotnega, podobnega zraku, ki je potreben za življenje. Zanj sta vrt in varnost njegove odeje še posebej pomembna mesta, kjer zaznava lepoto življenja in čuti, kako v njem deluje Sveti Duh. Toda njegova vera ni brez vprašanj; dvomi in se sprašuje, zakaj Bog dopušča trpljenje in zločin. Ti dvomi so del njegovega poštenega preverjanja vere.

Dane, ki je bil dvanajst let dekan okrožja, je kritičen do dogajanja v cerkvi, ki ni v skladu z duhom Jezusa Kristusa. Trenutno cerkveno krizo vidi kot del večje krize kulture in vere in je trdno prepričan, da lahko krize prinesejo tako konce kot nove začetke. Spremenilo se je tudi dojemanje pojma »cerkev«; mnogi nanj gledajo negativno, medtem ko Dane vidi pozitivne impulze iz II. Vatikana, ki so pri nas pogosto spregledani.

Medverski dialog kot priložnost

Dane je tudi zagovornik dialoga med različnimi verskimi skupnostmi. Predvsem pogovore z judovskimi skupnostmi vidi kot priložnost za poglabljanje in širjenje lastne vere. Rimski škof deli to, kako dbk.de poročali. Med obiski sinagog, na primer v Buenos Airesu, poudarja pomen odnosov med Judi in kristjani. Globoko razumevanje in bratski pozdrav katoliške Cerkve judovskim skupnostim poudarjata to vez.

»Medverski dialog ne bi smel biti samo promocija in medsebojno spoštovanje, ampak bi se moral posebej odzvati na aktualne izzive, kot sta varstvo okolja in mir,« poudarja škof. To se dogaja v kontekstu, ko je 17. januar že dolgo uveljavljen kot "dan dialoga med katoličani in Judi" in služi tudi kot priložnost za prepoznavanje skupnih korenin v veri.

Krize v dialogu

Vendar ti dialogi niso vedno brez težav. Felix Körner, teolog in islamski učenjak, ugotavlja, da je treba v času krize dele medverskega dialoga pogosto prekiniti. Po 7. oktobru letos, ko so se napetosti med Izraelom in Palestino znova razplamtele, so bile verske skupnosti prisiljene začasno prekiniti dialog. katholisch.de opisuje, kako je treba v takšnih časih občutljiva vprašanja pogosto odložiti, hkrati pa organizirati nujno potrebno humanitarno pomoč.

Körner poudarja, da sta za uspešen dialog ključnega pomena pogum in pripravljenost na srečanje. Bistveni so dejavniki, kot sta priznanje drugih in poznavanje lastne verske tradicije. Predsodke, rojene iz verske nevednosti, je mogoče razbiti z resničnimi srečanji in skupnim delovanjem.

Navsezadnje medverski dialog ostaja izziv, a tudi priložnost za ne le razvoj boljšega razumevanja drug drugega, ampak tudi za spodbujanje vrednot miru in spoštovanja. »Cerkve in verske skupnosti morajo sodelovati, da se skupaj odzovejo na izzive današnjega časa,« je dejal Dane. Prav ta človeška povezanost in dialog ohranjata vero živo tudi v težkih časih.