Nov sijaj za mošejo Selimiye: kupola doseže Weidenau!

Nov sijaj za mošejo Selimiye: kupola doseže Weidenau!

Trenutno se veliko dela izvaja na mošeji Selimiye v Weidenau/Geisweidu. V torek popoldne so na streho dvignili mogočno kupolo, ki bo v prihodnje predstavljala arhitekturni vrhunec objekta. Ta kupola, ki je bila izdelana v Turčiji, še ni popolnoma dokončana, vendar bo dobila vremensko odporno zunanjo oblogo, ki bo vzdržala vremenske razmere v regiji. Mošejsko združenje “Siegen Selimiye Camii” v projekt vlaga nič manj kot 1,5 milijona evrov, ki se financira iz velikodušnih donacij in lastnih sredstev.

Prenova in posodobitev mošeje Selimiye, ki se nahaja na ulici Am Wildgehege, poteka od lanskega leta. Zanimivo je, da bodo ob glavni stavbi zgradili tudi nov, ozek minaret, ki ga prej ni bilo. Celotna dela bodo predvidoma zaključena do jeseni 2025, pričakovanje rezultata pa je že občutno.

Pogled na otomansko arhitekturo

Mošeja Selimiye nima samo imena, ampak tudi časti tradicijo otomanske arhitekture, ki se je pojavila v 14. in 15. stoletju v regijah, kot sta Rumelija in Mala Azija. Posebej impresiven je vpliv velikega arhitekta Sinana, ki velja za enega najpomembnejših arhitektov Osmanskega cesarstva. Njegova mojstrovina je mošeja Selimiye v Edirnu, ki je od leta 2011 priznana kot Unescov seznam svetovne dediščine in navdušuje tudi z monumentalno kupolo, ki jo podpira osem stebrov.

Mošeja Selimiye v Edirnu predstavlja vrhunec otomanske arhitekture, njene značilnosti, kot so kupola s premerom 31,5 metra in štirje vitki minareti, pa niso samo arhitekturno impresivni, temveč pričajo tudi o kulturnem pomenu časa. Za to arhitekturo je značilna kombinacija seldžuških, armenskih in bizantinskih elementov, kar ji prav tako daje edinstven značaj. Povezava s to arhitekturno tradicijo je osrednjega pomena za novo mošejo v Weidenau/Geisweidu, saj odraža prizadevanja za ohranitev otomanske dediščine.

Pomen ohranjanja kulturnih vrednot

Prenova mošeje Selimiye v Siegenu kaže, kako pomembno je ohranjanje kulturnih vrednot danes. UNESCO je obsežno dokumentiral kompleksen proces ohranjanja takih območij. Razvojni projekti na področju kulturne dediščine ne zahtevajo le velikih finančnih sredstev, ampak tudi tesno sodelovanje med različnimi institucijami in lokalnimi oblastmi za zagotavljanje učinkovitega upravljanja.

Združenje mošeje v Siegnu bi lahko izkoristilo te izkušnje in zagotovilo, da mošeja ne postane le kraj molitve, ampak tudi kulturno središče, ki ohranja zgodovino in ponos otomanske arhitekture. Z dovolj zavzetosti in jasno vizijo lahko mošeja Selimiye kmalu postane svetel primer ohranjanja in nadaljnjega razvoja te tradicionalne arhitekture.