Naturalizacijska kriza: Nemška politika priseljevanja na razpotju!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Politika priseljevanja v Nemčiji je predmet kritičnega opazovanja. Članek izpostavlja trenutne izzive in reforme.

Die Einwanderungspolitik in Deutschland steht unter kritischer Beobachtung. Der Artikel beleuchtet aktuelle Herausforderungen und Reformen.
Politika priseljevanja v Nemčiji je predmet kritičnega opazovanja. Članek izpostavlja trenutne izzive in reforme.

Naturalizacijska kriza: Nemška politika priseljevanja na razpotju!

Politika priseljevanja v Nemčiji je na udaru. Kljub velikim prizadevanjem za reformo se strategija šteje za neuspešno. Številni nezakoniti priseljenci še naprej iščejo pot v državo, zaradi česar je socialna infrastruktura, kot so vrtci in šole, potisnjena do skrajnih meja. Preobremenjenost je na dnevnem redu in zdi se, da je sposobnost občin za vključevanje na meji. Semaforska vlada je nekoč že po treh letih uvedla turbo naturalizacijo za prosilce za azil, a je projekt ustavila nova Merzova vlada. Priseljenci morajo trenutno čakati pet let, da postanejo nemški državljani. Pred letom 1999 je bilo celo 15 let - obdobje, ki si ga danes, ko se družbeni izzivi zdijo večji kot kadarkoli, težko predstavljamo. Kritiki se prav tako pritožujejo, da možnost ohranitve starega potnega lista zmanjša pomen nemškega državljanstva, kot poroča Bild.

Kaj pa priseljevanje kvalificiranih delavcev? To se je zgodilo 1. marca 2020 Zakon o priseljevanju usposobljenih delavcev veljavnosti, pomemben korak k razširitvi pravnega okvira za priseljevanje kvalificiranih strokovnjakov iz tretjih držav. Navsezadnje imajo akademski in strokovno usposobljeni strokovnjaki zdaj večinoma enake možnosti za prihod v Nemčijo. Kljub temu so potrebni nadaljnji ukrepi za pokrivanje nujne potrebe po kvalificiranih delavcih, saj je brez kvalificiranih delavcev nemško gospodarstvo na robu.

Nove priložnosti za migrante

Obetaven element reform je načrtovana uvedba kartice priložnosti po točkovnem sistemu. Kriteriji, kot so kvalifikacije, poklicne izkušnje, znanje jezikov in povezava z Nemčijo, bi lahko bili pri tem ključni. Po načrtih zvezne vlade naj bi tisti, ki so bili dolgo časa tolerirani, dobili tudi dovoljenje za stalno prebivanje z zaposlitvijo z oportunitetnim bivanjem, še posebej, ker ostaja dostop do nemškega trga dela za državljane držav Zahodnega Balkana zdaj neomejen, ne glede na priznano kvalifikacijo.

Poleg tega bo ovrednoteno administrativno izvajanje novih predpisov do leta 2027. Izvajajo se kvantitativne in kvalitativne analize učinkov migracij, integracije in morebitnih zlorab predpisov, prve rezultate pa lahko pričakujemo že leta 2027. Zvezni urad za migracije in begunce.

Kritična situacija

Izzivov ne gre podcenjevati: socialna infrastruktura vse bolj trpi zaradi naraščajoče socialne porabe in naraščajočega kriminala. Občutek, da je politika priseljevanja pri koncu, postaja vse glasnejši. Podoba Nemčije se mora nujno spremeniti, da bi ostala privlačna kot država priseljencev. Vključevanje tujih kvalificiranih delavcev in delavcev mora postati ključna točka, da bo država dolgoročno ostala konkurenčna.

Ostaja torej vprašanje: Ali bo Nemčiji uspelo okrepiti požarni zid proti nezakonitemu priseljevanju in hkrati spodbujati priseljevanje kvalificiranih strokovnjakov? Pot bo kamnita, a od nje je odvisna prihodnost države.