Ptičja gripa: v okrožju Westerwald odkrili mrtve žerjave!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Izbruh ptičje gripe v okrožju Westerwald: dva mrtva žerjava sta bila pozitivna; Veterinarski urad svari pred stiki s prostoživečimi pticami.

Vogelgrippe-Ausbruch im Westerwaldkreis: Zwei tote Kraniche positiv getestet; Veterinäramt warnt vor Kontakt mit Wildvögeln.
Izbruh ptičje gripe v okrožju Westerwald: dva mrtva žerjava sta bila pozitivna; Veterinarski urad svari pred stiki s prostoživečimi pticami.

Ptičja gripa: v okrožju Westerwald odkrili mrtve žerjave!

Izbruh ptičje gripe je bil potrjen v pokrajini Westerwaldkreis v Porenju-Pfalškem. Inštitut Friedricha Löfflerja je odkril virus pri dveh mrtvih žerjavih. Te žerjave so našli v regiji, ki meji na okrožje Altenkirchen, kjer so opazili tudi mrtve žerjave. Veterinarskemu uradu je bilo prijavljenih skupno okrog 20 poginulih žerjavov, pri petih pa jih je državni preiskovalni urad dobil pozitivne rezultate. Poleg tega je dva od teh pozitivnih rezultatov potrdil Inštitut Friedricha Löfflerja. Siegener Zeitung je zbral te informacije.

Glede na to situacijo je veterinarska služba sprejela ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Trenutno se zbirajo vse dostopne živali, vendar vseh žerjavov doslej še niso našli. Prebivalstvo zato pozivamo, da vsako neobičajno obnašanje divjih ptic ali poginulih živali nemudoma prijavi uradni veterinarski službi. "Mrtvih divjih ptic se ne smete dotikati ali jih pobrati sami," opozarja urad. Ptičja gripa, znana tudi kot ptičja influenca, je zelo nalezljiva nalezljiva bolezen, ki prizadene predvsem ptice in jo povzročajo virusi influence A. Bolezen je lahko smrtna pri piščancih in puranih, za ljudi pa ni nevarna.

Kaj to pomeni za ljudi?

Čeprav ptičja gripa ne velja za nevarno za ljudi, je pomembno, da se zavedamo tveganj. Po podatkih Inštituta Roberta Kocha (RKI) lahko virusi influence A okužijo tudi ljudi, vendar prenos z živali na človeka ni enostaven. Doslej v Nemčiji pri ljudeh s ptičjo influenco niso odkrili nobene bolezni. Tudi v Evropi je tveganje za populacijo ocenjeno kot nizko, čeprav že od konca oktobra 2025 v nekaterih delih Nemčije beležijo izbruh podtipa A(H5N1) pri divjih pticah.

Kako se lahko zaščitimo? RKI priporoča, da se bolnih ali mrtvih ptic ne dotikate in da sprejmete ustrezne zaščitne ukrepe, če je stik z divjimi pticami ali okuženo perutnino neizogiben. Priporočljivo je tudi, da se obrnete na veterinarske organe, če naletite na sumljive živali. Okužbe z A(H5N1) se lahko pojavijo tudi pri sesalcih, običajno pri stiku z okuženimi pticami. Čeprav se splošna zdravstvena tveganja za prebivalstvo štejejo za majhna, je potrebna pazljivost.

V tem kritičnem času je pomembno, da državljani in odgovorni ostanejo pozorni in skrbno spremljajo situacijo. Z usklajenim odzivom je mogoče zajeziti širjenje aviarne influence in zaščititi tako divje živali kot domačo živino.