Azijski sršen: Rdeči alarm za Schleswig-Holstein in Spodnjo Saško!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Azijski sršeni se širijo po Schleswig-Holsteinu in Spodnji Saški. Strokovnjaki opozarjajo na resne okoljske posledice in svetujejo previdnost.

Asiatische Hornissen breiten sich in Schleswig-Holstein und Niedersachsen aus. Experten warnen vor ernsten Umweltfolgen und raten zur Vorsicht.
Azijski sršeni se širijo po Schleswig-Holsteinu in Spodnji Saški. Strokovnjaki opozarjajo na resne okoljske posledice in svetujejo previdnost.

Azijski sršen: Rdeči alarm za Schleswig-Holstein in Spodnjo Saško!

Azijski sršen je v Nemčiji vse bolj razširjen, nedavna opažanja v Schleswig-Holsteinu pa ne skrbijo le čebelarje, ampak tudi naravovarstvenike. Glasno Merkur V Spodnji Saški je bilo že več poročil, medtem ko so bila prva opažanja zdaj potrjena v Lübecku in Tielenu (okrožje Schleswig-Flensburg). Rainer Borcherding iz BUND in Carsten Pusch iz NABU sta pridobila pregled nad razlikami do domačih sršenov: azijski sršen je manjši, ima temnejše telo in izrazito rumene noge.

Azijski sršen (Vespa velutina), ki izvira iz jugovzhodne Azije, je bil leta 2004 vnesen v Francijo s prevozom blaga. Od takrat se nezadržno širi po Evropi – proces, ki velja za nepovratnega. Še posebej zaskrbljujoče je, da populacija sršenov v Nemčiji hitro narašča. »Sredi poletja se sršeni preselijo v višja gnezda v krošnjah dreves, kjer predstavljajo veliko grožnjo našim domačim populacijam žuželk,« opozarja dr. Manfred Verhaagh, entomolog v Naravoslovnem muzeju Karlsruhe. ZDF danes poroča o grožnji, ki jo azijski sršen predstavlja za biotsko raznovrstnost – nima skoraj nobenih naravnih sovražnikov in se lahko razmnožuje brez omejitev.

Vpliv na čebelarstvo

Vpliv na čebelarstvo je ogromen. Azijski sršeni imajo močno lakoto po žuželkah, kar škoduje predvsem čebeljim družinam. Glede na študijo, objavljeno v Nemška čebelarska zveza objavljeno, ti sršeni jedo skoraj vse vrste žuželk, ki jih srečajo na rožah - vključno s čebelami, čmrlji in številnimi drugimi opraševalci. "Takšni vplivi ne ogrožajo samo čebelarjev, ampak tudi celotno opraševanje v naših ekosistemih," poudarjajo v čebelarski zvezi. Zmanjševanje populacij opraševalcev ima daljnosežne posledice za kmetijstvo in biotsko raznovrstnost.

EU je azijskega sršena dodala na seznam invazivnih vrst leta 2018. Države članice morajo sprejeti ukrepe za boj proti tej vrsti. V številnih zveznih deželah, vključno z Baden-Württembergom, že obstajajo platforme za poročanje o gnezdih sršenov, da bi lahko pravočasno ukrepali proti širjenju. Gnezda je treba prijaviti nižjim naravovarstvenim organom, najbolje s fotografijo. Poskusi, da sami odstranite gnezda, niso le nevarni, ampak pogosto neučinkoviti.

Svetujemo previdnost!

Azijski sršen ni agresiven in običajno ne napada ljudi, dokler se gnezdu ne približate preveč. Njihovi piki so bolj boleči, a manj strupeni kot pri njihovih evropskih sorodnikih. Svetuje pa se previdnost predvsem alergikom, saj lahko povzročijo tudi hude reakcije. »Gnezda je treba odstraniti strokovno, saj so v začetni fazi sprva velika kot rokometna žoga, kasneje pa lahko pri velikih drevesih postanejo bistveno večja,« pojasnjuje Verhaagh. Razmere niso zaskrbljujoče samo za čebelarje – urbana gnezda v stanovanjskih naseljih lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje.

Kombinacija odgovornega strokovnega odstranjevanja in ozaveščanja javnosti bo v prihodnje ključna za zajezitev nadaljnjega širjenja azijskega sršena in njegovega negativnega vpliva na naš ekosistem. Nekaj ​​za vse ljubitelje narave in čebelarje!