Rdeči alarm v Kielu: kriza zaradi finega prahu ogroža zdravje!

Rdeči alarm v Kielu: kriza zaradi finega prahu ogroža zdravje!

Kakovost zraka vpliva na naše zdravje – ta stavek je bolj aktualen kot kdaj koli prej, še posebej danes. 18. julija 2025 so bile v Kielu izmerjene trenutne ravni kakovosti zraka, ki vzbujajo skrb. Glasno KN na spletu Na Bahnhofstrasse so ugotovili koncentracijo finega prahu (PM10) 45 mikrogramov na kubični meter zraka. Dovoljena meja je 50 mikrogramov, presežena pa je lahko 35-krat na leto. Toda kako nevaren je v resnici ta fini prah?

Za oceno kakovosti zraka se upoštevajo predvsem tri vrednosti: fini prah, dušikov dioksid in ozon. Koncentracije finega prahu nad 100 mikrogramov veljajo za "zelo slabe", medtem ko so vrednosti od 51 do 100 mikrogramov razvrščene kot "slabe". Ko gre za dušikov dioksid, so vrednosti nad 200 mikrogramov razvrščene kot "zelo slabe". Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je poudarila, da je onesnaženost zraka največje tveganje za zdravje v Nemčiji, saj zaradi trdnih delcev letno umre okoli 240.000 prezgodnjih smrti.

Znaki skrbi

Kakšna so priporočila, če je kakovost zraka »slaba« ali »zelo slaba«? Občutljivi naj se izogibajo telesnim naporom na prostem, pri »zmerni« kakovosti zraka pa se je treba bati le dolgoročnih vplivov na zdravje. Zanimivo je, da k velikemu deležu onesnaženosti s finim prahom prispevajo ognjemeti: po ocenah se na silvestrovo sprosti 1500 ton finega prahu, kar ustreza 75 % letnih emisij iz ognjemetov. n-ag.de poročali.

Nekaj ​​je jasno: glede na vremenske razmere, kot so temperatura, hitrost vetra in vlažnost, se lahko ravni finega prahu hitro spremenijo. To se odraža tudi v meritvah od 20. aprila 2025, ki so poročale o podobnih vrednostih. Pritisk po trajnostnem izboljšanju kakovosti zraka narašča ne le med oblastmi, ampak tudi med prebivalstvom.

EU projekti in obeti za prihodnost

V odgovor je Evropska komisija predlagala nove, strožje omejitve kakovosti zraka, ki temeljijo na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije. Te nove omejitve, ki naj bi veljale od leta 2030, s seboj prinašajo odstopanje od prej veljavnih vrednosti, ki so stare več kot dve desetletji. Takole Zvezna agencija za okolje Po poročilih je to namenjeno dolgoročnemu boju proti številnim kroničnim boleznim, ki jih povzroča onesnažen zrak, vključno z možgansko kapjo in srčnim infarktom.

Toda izziv ostaja: večina prebivalstva diha zrak s koncentracijo finega prahu, ki presega smernice WHO. Še posebej so ogrožene ranljive in ekonomsko prikrajšane skupine. Pot do okolja brez onesnaževal do leta 2050 je še daleč in potrebni so dodatni ukrepi za čim boljšo zaščito prebivalstva.