Evropska kohezijska politika: Prihodnje strategije za močne regije!

Evropska kohezijska politika: Prihodnje strategije za močne regije!

Kaj se trenutno dogaja v evropski politiki? 14. julija 2025 bodo sprejete pomembne odločitve, predvsem glede kohezijske politike EU. To področje, ki obstaja od šestdesetih let prejšnjega stoletja z Evropskim socialnim skladom (ESS), je namenjeno krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v državah članicah ter zmanjšanju regionalnih neravnovesij. Po dihk.de kohezijska politika predstavlja skoraj tretjino proračuna EU in bo o njej v prihodnjem tednu veliko razpravljalo.

Kakšen pomen ima kohezijska politika v prihajajočem večletnem finančnem okviru (MFF), ki ga bo Evropska komisija predstavila 16. julija? Na to novo obdobje, ki traja od leta 2028 do 2034, ne bomo gledali samo s finančnega vidika, temveč bi lahko odločilno vplivalo tudi na okoljska vprašanja. Umweltbundesamt v svojem aktualnem poročilu poudarja, da bi bilo treba 30 odstotkov sredstev uporabiti za podnebne ukrepe, kar pomeni, da kohezijska politika služi tudi kot vzvod za ekološka vprašanja v vseh regijah EU.

Izzivi in ​​spremembe

Kljub pozitivnim pristopom pa obstajajo tudi pomisleki. O tem, ali bo kohezijska politika oslabljena zaradi morebitnih finančnih rezov v korist obrambnih izdatkov, je predmet razprave. Razprava o večji centralizaciji upravljanja kohezijskih sredstev je v polnem teku. Centralizacija bi lahko povzročila omejitev možnosti ukrepanja regij. To predstavlja tveganje, da bo za regionalne izzive mogoče razviti manj prilagojenih rešitev.

Ključna točka je visoka upravna obremenitev, povezana s prijavo za sredstva iz programov, kot sta ESRR in ESS. Številni akterji tukaj pozivajo k standardizaciji in digitalizaciji postopkov. Ideja je ustvariti večjo prožnost in ciljno usmerjeno podporo podjetjem za lažjo uporabo sredstev in zmanjšanje nepotrebne birokracije.

Osrednji cilji

Da bo kohezijska politika primerna za prihodnost, so potrebne vsebinske prilagoditve. Vrnitev k jasnim temeljnim ciljem je potrebna. Ključni pristopi, ki naj bi pripomogli k krepitvi konkurenčnosti, vključujejo naložbe v infrastrukturo, spodbujanje kvalificiranih delavcev in ciljno usmerjene ukrepe usposabljanja. Drugo vprašanje je ravnovesje med odzivi na krizo in dobro premišljenim programskim načrtovanjem, ki lahko prav tako spodbudi sposobnost Evrope za inovacije. Umweltbundesamt poudarja, da upoštevanje okoljskih in podnebnih vprašanj ne le podpira konkurenčnost, ampak tudi spodbuja družbeno zadovoljstvo in zdravo okolje.

Evropski, nacionalni in regionalni akterji bodo v prihodnjih mesecih intenzivno razpravljali o razvoju kohezijske politike. Po predlogih Evropske komisije so pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom nujna. Končni dogovor pa morajo soglasno potrditi države članice in z večino glasov Evropski parlament. Pomembno je, da se interesi komercialnega gospodarstva ne izgubijo izpred oči.

Prihajajoče odločitve bi lahko imele daljnosežne posledice za regije in njihov razvoj. Zato bo vznemirljivo videti, kako se bodo pogajanja razvijala in katere prioritete bodo na koncu postavljene.