Deset let pozneje Zmoremo: razdeljena nemška begunska politika

Deset let pozneje Zmoremo: razdeljena nemška begunska politika

Pred natanko desetimi leti, 2. septembra 2015, je Angela Merkel oblikovala nemško begunsko politiko s svojim močnim stavkom »Mi zmoremo«. Takrat se je Nemčija soočila z enim največjih begunskih gibanj po drugi svetovni vojni. Okoli 800.000 ljudi je stalo na državnih mejah in iskalo varnost in boljše življenje. Vendar se je ta prvotna kultura sprejema z leti močno spremenila. n-tv poroča, da je optimizem nadomestilo razočaranje.

Od takrat so se politični vetrovi spremenili. Po zadnjih anketah je Alternativa za Nemčijo (AfD) najbolj priljubljena stranka, ki kroji politično agendo, pri čemer so begunci vedno v ospredju kot osrednje vprašanje. CDU in CSU sta se odvrnili od prvotne usmeritve Merklove in zdi se, da je izolacija zdaj nov moto. dnevne novice kaže, da je celo semaforska koalicija uvedla nadzor na mejah in na mejah zavrača prosilce za azil.

Sprememba integracije

Spreminjanje položaja beguncev ne prinaša le izzivov, ampak tudi napredek. Od leta 2015 je približno 64 % beguncev našlo delo, vendar integracija ostaja izziv. Še vedno obstajajo težave, zlasti pri priznavanju kvalifikacij in varstvu otrok. Življenjski stroški so se zvišali in razprava o dostopu do trga dela za številne Ukrajinke, ki so lani prišle v Nemčijo, je postala vroča tema.

Čeprav se je splošna stopnja kriminala zmanjšala, statistični podatki kažejo, da se tujci vedno bolj obravnavajo kot osumljenci. To vzbuja zaskrbljenost, zlasti glede mladih moških, ki so bili žrtve nasilja. Lani je bilo zabeleženih več kot 20.000 deportacij, kar je 20-odstotno povečanje. Spodbude za vračanje in deportacije so del integracijskega paketa, ki se kljub vsem prizadevanjem sooča z izzivi.

Politične reakcije in načrti za prihodnost

Merklova sama zagovarja svojo takratno odločitev, da meja ne bo zaprla, in poudarja, da bodo lekcije iz preteklosti ostale pomembne tudi v prihodnje. Nemčija in EU medtem pripravljata ukrepe za zmanjšanje števila priseljencev, vključno s plačili v države, kot sta Tunizija in Libija. Nadaljnjo rešitev naj bi iskali z novim skupnim azilnim sistemom (CEAS), ki bo od prihodnjega leta ponujal možnost izvajanja azilnih postopkov na zunanjih mejah EU.

Politične razmere ostajajo napete. AfD se je iz bolj zmerne stranke pod vodstvom Bernda Luckeja preoblikovala v bolj radikalno gibanje, v katerem sta migracija in domnevna »islamizacija priseljencev« prevladujoči temi. Medtem ko se druge stranke trudijo najti rešitev za argumente AfD, ostaja prepad med političnimi tabori v Nemčiji opazen.

Videti je treba, kako se bo migracijski pritisk razvijal naprej. Čeprav število prošenj za azil upada, izkušnje zadnjih let kažejo, da bo prihodnost prinesla tudi nove izzive. Stavek »Mi zmoremo« odmeva in vse bolj postaja preizkusni kamen za politične odločitve jutrišnjega dne.