Napadi ameriške vojske na Pacifiku: Štirje mrtvi v boju proti mamilom!

Napadi ameriške vojske na Pacifiku: Štirje mrtvi v boju proti mamilom!

Ameriška vojska je znova napadla vzhodni Pacifik. V enem samem dnevu, 28. oktobra 2025, so bili izvedeni trije napadi na domnevne ladje za tihotapljenje mamil, kar je privedlo do tragičnega rezultata: po besedah ​​obrambnega ministra Peta Hegsetha je bilo ubitih skupno 14 ljudi. A to je bil šele začetek. Danes je Hegseth poročal o novem napadu, ki je tokrat ubil štiri ljudi, vse v mednarodnih vodah, daleč od varnega zatočišča za narkoteroriste, poudarja. Kontekst teh vojaških akcij izhaja iz serije napadov, ki se v regiji odvijajo že tedne in so že terjali življenja več deset domnevnih tihotapcev. Hegseth je te posameznike ustrezno označil za »narkoteroriste«, za katere je dejal, da so ubili več državljanov ZDA kot Al Kaida. Schwarzwald sel poroča o vojaški strategiji za boj proti trgovini s prepovedanimi drogami, še posebej osredotočeni na Karibsko morje in ob obali Kolumbije.

Napetosti so visoke po vsej regiji. Od začetka septembra so ameriške sile v 13 napadih ubile skupno 57 ljudi, pri čemer je večina akcij potekala ob venezuelski obali. dnevne novice poudarja, da so ZDA vzpostavile tudi vojaško grožnjo v regiji, vključno z namestitvijo skupine letalonosilk. Poleg tega venezuelskega predsednika Nicolása Madura obtožujejo povezav s trgovino z mamili, kar on odločno zanika.

Mednarodni odzivi in ​​kritike

Vojaški ukrepi ZDA niso ostali brez kritik. Strokovnjaki ZN za človekove pravice izražajo zaskrbljenost in te napade vidijo kot možne kršitve mednarodnega prava. Tudi generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajoče vojaške dejavnosti na odprtem morju. Poudarjeno je, da se je treba izogibati nadaljnjim zaostrovanjem in konflikte reševati po diplomatski poti.

Gledališka narava teh konfliktov ni samo stvar Združenih držav in Latinske Amerike. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je agresivne vojaške akcije označil za grožnjo celotni regiji. Glede na ponavljajoče se napade pa karibske in latinskoameriške države ne morejo biti prepričane, da bodo ostale nedotaknjene, saj se nasilje nad nadzorom nad trgovino z drogami še stopnjuje.

Ostajajo nejasne posledice teh agresij tako za prizadete države kot za civilno prebivalstvo. Glede na politiko na obeh straneh fronte je jasno, da so potrebni nujni ukrepi za preprečitev nadaljnjega prelivanja krvi in ​​iskanje poti do bolj mirne in stabilne regije.