Ogrožena pokojnina? Zeleni pozivamo državljanski svet k novim rešitvam!

Ogrožena pokojnina? Zeleni pozivamo državljanski svet k novim rešitvam!

Zelena političarka Ricarda Lang v razpravi o prihodnosti pokojninskega zavarovanja poziva k uvedbi državljanskega sveta. Poudarja, da je možnost udeležbe državljanov v Nemčiji na zvezni ravni zelo omejena. Predvsem mlajša generacija po Langovih besedah ​​izgublja zaupanje v obstoječi pokojninski sistem, generacija »boomerjev«, rojena med poznimi 50. in poznimi 60. leti prejšnjega stoletja, pa se zdaj upokojuje. Empirične študije kažejo, da ima 82 odstotkov Nemcev vtis, da se politično ne slišijo. Lang se zavzema za skupno razpravo državljanov o sistemih socialne varnosti in poudarja prevelike zahteve, ki jih prednje postavljajo prispevki za socialno varnost. Zbor državljanov bi lahko razvil dragocena priporočila za ukrepanje, ki bi jih nato lahko predstavili Bundestagu.

Kako pa deluje takšen zbor občanov? Po informacijah iz dnevne novice To sestavlja 160 naključno izbranih ljudi, starih 16 let in več, ki so nujno potrebni, da odražajo mnenja in raznolikost družbe. Ta oblika sodelovanja državljanov ima v Nemčiji dolgo tradicijo. Od leta 1972 je bilo skupaj 298 postopkov, v katere je bilo vpletenih okoli 35.500 oseb. Cilj je odražati družbo skozi reprezentativne skupine. Do sedaj pa aktivnosti svetov občanov niso bile centralizirano evidentirane, kar naj bi se zdaj spremenilo.

Sodelovanje državljanov in neposredna demokracija

Pomen večje udeležbe državljanov poudarjajo tudi rezultati raziskave pobude More in Common. To kaže, da je večina Nemcev nezadovoljna s stanjem demokracije. Glede na Državljanski svet 70,3 odstotka anketiranih se strinja, da je za krepitev zaupanja v demokracijo potrebnih več priložnosti za sodelovanje državljanov. Več kot 64 odstotkov jih podpira uvedbo svetov občanov za pripravo predlaganih rešitev. Kombinacijo naključno izžrebanih zborov državljanov in vsedržavnih referendumov ocenjujejo kot izjemno pozitivno.

Sodelovanje državljanov ne more le rešiti problemov, temveč tudi okrepiti politični interes in zaupanje v demokracijo. Lang odločno zagovarja, da bi morali takšni postopki postati zavezujoči, da bi se izognili fiktivni udeležbi. Poudarja, da je 160 poslancev zadnjega zbora državljanov predsedniku bundestaga Schäubleju predstavilo konkretne zahteve, ki naj bi omogočile resno razpravo o temah.

Državljanski sveti kot pionirji sprememb

V zadnjih letih so vse bolj v ospredju zbori občanov. Med letoma 2010 in 2019 je bilo v povprečju izvedenih šest zborov občanov na leto, med letoma 2020 in 2023 pa skoraj 30 na leto. Ta razvoj kaže, da potreba po neposredni demokraciji in zanimanje zanjo naraščata. Zbor občanov sledi strukturiranemu procesu: od definiranja tem in naključnega izbora udeležencev do svetovanja in razvoja priporočil za ukrepanje. Takšna priporočila bi lahko kmalu prenesli tudi na pokojninsko politiko, da bi nekoliko zapolnili vrzel med družbo in politiko.

Razprava o državljanskih svetih in neposredni demokraciji je torej v polnem teku. Politično odločanje bi lahko bilo ne le preglednejše, ampak tudi pravičnejše z glasovi državljanov. Navsezadnje gre za to, da imajo ljudje, ki jih politične odločitve zadevajo, tudi možnost, da pri njih aktivno sodelujejo.