Previdno, senzacija! Razkrite najnovejše najdbe v keltskem oppidumu Manchinga!

Previdno, senzacija! Razkrite najnovejše najdbe v keltskem oppidumu Manchinga!

What's going on in Upper Bavaria? V zadnjih letih so v Manching oppidumu potekala pomembna izkopavanja, ki so osvetlila zgodnejšo keltsko civilizacijo. Od leta 2021 do 2024 je bilo raziskano območje 6.800 kvadratnih metrov, rezultati pa so bili impresivni: več kot 40.000 najdenih enot in 1.300 najdb dokumentira zgodovino te edinstvene naselbine. kako merkur.de Manching oppidum naj bi veljal za najbolje raziskano keltsko naselbino v srednji Evropi.

Poselitev v latenskem obdobju se je začela konec 4. stoletja pr. pr. n. št. in je v 2. stoletju pr. n. št. prerasel v osrednje politično in gospodarsko središče, ki je nudilo prostor za do 10.000 ljudi. Za primerjavo: To je bilo večje naselje od srednjeveškega Nürnberga! Vendar pa je oppidum od sredine 1. stoletja pr. pr. n. št. pridobil na pomenu in bil pozabljen.

Interdisciplinarno raziskovanje

Pri izkopavanjih je sodelovala izkušena, interdisciplinarna ekipa antropologov, arheobotanikov, arheozoologov in arheologov iz Montane. Zbrane najdbe ponujajo vznemirljiv vpogled v prehrano takratnih prebivalcev. Poleg žita so uživali tudi govedino, svinjino in ribe. Še posebej zanimivo: Konje so pogosto klali šele v starosti, ovce in koze pa so redili zaradi volne in mleka.

Ekipe izkopavanj so lahko odkrile tudi obrtne predele, kjer je potekala predelava kovin in recikliranje keramike, lesa in kovine. Vrhunec je bilo odkritje iz škatlastega vodnjaka, v katerem so bili ostanki najmanj treh človeških posameznikov. Najdene so bile tudi številne živalske kosti, 32 kovinskih najdb in več kot 50 keramičnih posod. Med izjemnimi kovinskimi najdbami je več kot 15.000 kovinskih frakcij, posnetih v 2034 rentgenskih posnetkih.

Raziskovanje in hramba najdb

Eden posebej zanimivih artefaktov je 75 mm visok in 55 g težak kipec bojevnika, ki so ga odkrili. Najdbe iz Manchinga bodo prenesene v državno zbirko, v načrtu pa so že nadaljnje znanstvene ocene. Takšna odkritja so neprecenljiva ne le za znanost, ampak tudi za naše razumevanje keltske kulture in njenega vpliva na poznejšo zgodovino Evrope.

Kaj ima to opraviti s prihodnostjo človeštva? Ko razmišljamo o preteklosti, je pomembno razmišljati tudi o sedanjosti in prihodnosti. Primerjava s trenutnimi statističnimi podatki kaže, da se nacionalna pričakovana življenjska doba vsako leto beleži s periodičnimi tabelami življenja, da se izmeri, kako dolgo naj bi ljudje živeli na podlagi vzorcev umrljivosti v danem letu. Te informacije so ključne za razumevanje zdravstvenega razvoja družbe, na primer na strani CDC mogoče prebrati.

Tehnologije, ki se uporabljajo za analizo takih podatkov, so se v zadnjih letih hitro razvijale. Strojno učenje, globoko učenje in veliki podatki so le nekatera področja, ki postajajo vse pomembnejša. Toda tako kot pri izkopavanjih v Manchingu, kjer je bilo interdisciplinarno delo ključ do uspeha, tudi analiza zdravstvenih podatkov zahteva skupno znanje in tehnološke inovacije. Pri tem je lahko ključnega pomena arhitektura strojne opreme, ki je potrebna za hitro obdelavo računov. Več o tem lahko izveste v publikaciji o vzporednem razmišljanju v programiranju, ki je dostopna na im2c.poli.ufrj.br mogoče najti.

S tem se sklene krog med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo – in ponovno pokaže, kako pomembno je raziskovanje naših korenin za razumevanje našega razvoja kot družbe.