Kuga rakovice: Raziskovalci uporabljajo pasti v Weserju!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Raziskovalci v Bremnu uporabljajo pasti v Weserju za nadzor nad invazivnimi rakovicami in zaščito lokalne favne.

Forscher in Bremen setzen Fallen in der Weser ein, um invasive Wollhandkrabben zu kontrollieren und die lokale Fauna zu schützen.
Raziskovalci v Bremnu uporabljajo pasti v Weserju za nadzor nad invazivnimi rakovicami in zaščito lokalne favne.

Kuga rakovice: Raziskovalci uporabljajo pasti v Weserju!

Invazivna rakovica palčka, ki je nekoč v Evropo prispela iz daljne Kitajske prek ladijskih balastnih voda, predstavlja resen problem za avtohtono floro in favno na območju Severnega morja. Skupina raziskovalcev z Inštituta Alfreda Wegenerja (AWI) v Bremerhavnu je zdaj začela inovativen projekt za boj proti tej grožnji. Načrtujejo, da bodo Weser v Bremnu zaprli s posebnimi pastmi, da bi bolje nadzorovali populacijo teh rakov. [ZDF] je o prvih namestitvah poročal aprila.

Rakovica palčnik ni le nadloga za ribiče in naravovarstvenike, ampak tudi ena izmed invazivnih vrst, ki se je v Nemčiji najbolj bojijo. Prepotuje lahko do deset kilometrov na dan in se vsako pomlad seli skozi vode, da bi napredoval vedno dlje v reke. Za primerjavo, lokalna favna se le stežka upa lotiti takšne selitve. Medtem ko se raki v svojem okolju množijo bliskovito hitro – samice izležejo do milijon jajčec –, ima to usodne posledice tudi za populacije drugih živalskih vrst. Po poročanju ribičev je na prizadetih območjih upad črvov, žuželk in školjk. [Okrajni časopis] razkriva škodo, ki jo raki povzročajo ribiškim mrežam in pritiskajo na ekosisteme.

Edinstvene pasti za Weser

Pasti, nameščene v bremenski pregradi, so posebej zasnovane za blokiranje poti rakov nazaj v Severno morje. S pametnim postopkom je mogoče pasti namestiti pri nizki gladini vode, ne da bi pri tem povzročili večje motnje v ekosistemu. Raziskovalci so prepričani: pričakujejo, da bo 80 do 90 odstotkov selitvenih rakov padlo v pasti. Prav tako želijo ujeti odrasle rake na povratni selitvi. [ZDF]

Ta ukrep ni mišljen le kot nadzor, temveč tudi kot del večjega projekta. Projekt "Clancy" preiskuje, ali je koncept pasti mogoče implementirati tudi v druge rečne sisteme. Poleg tega ekipa AWI tekmuje z namenom razvoja trajnostne rabe ulovljenih rakov. Trenutno veliko ujetih primerkov konča v bioplinarnah, predvsem zaradi onesnaženosti. Kljub temu se dela na njihovi reciklaži – iz liofiliziranih rakov že nastaja moka, ki se uporablja kot nadomestek ribje moke v živalski krmi.

Globalni izzivi in ​​lokalne rešitve

Problem invazivnih vrst, kot je rakovica, ni le regionalno, temveč globalno vprašanje. Svetovni svet za biotsko raznovrstnost IPBES je nedavno objavil oceno, ki povzema negativne vplive invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost in ekosisteme. Poudarjeno je, da se lahko ogroženost tovrstnih vrst v prihodnosti še poveča, predvsem zaradi človekovih dejavnosti. [IPBES] poziva k nujnemu ukrepanju za preprečevanje bioloških invazij.

Na splošno kaže, da delo na konceptu pasti ponuja pomembne pristope k boju proti raku palčniku. Holistični pristop, ki vključuje nadzor in izkoriščanje rakov, bi lahko omogočil boljše obvladovanje težav, ki jih povzroča ta invazivna vrsta, in zaščito domačih ekosistemov.

Za več informacij o temi in trenutnem razvoju si velja ogledati poročanje medijev: [ZDF], [Kreizeitung] in obsežne analize [IPBES].