Vlom v Louvre: aretirali dva – kje je 88 milijonov evrov?

Vlom v Louvre: aretirali dva – kje je 88 milijonov evrov?

Spektakularen vlom v svetovno znano Louvre v Parizu, ki se je zgodil 19. oktobra 2025, je znova opozoril na varnostne razmere v enem najpomembnejših muzejev na svetu. Dva moška, ​​stara 34 in 39 let, ki sta bila že kaznovana zaradi tatvin, sta bila po delnem priznanju aretirana 25. oktobra. Po besedah ​​tožilke Laure Beccuau sta oba v priporu.

Plen iz vloma je ocenjen na vrtoglavih 88 milijonov evrov, a o teh dragocenih kosih nakita še vedno ni sledi. Ukradeni predmeti vključujejo tiaro cesarice Eugénie, okrašeno s skoraj 2000 diamanti, in ogrlico z 32 smaragdi in 1138 diamanti, ki je pripadala Marie-Louise. Beccuau izraža upanje, da bodo vrnjeni naropani dragulji, ki jih zaradi svoje edinstvenosti verjetno ne bodo prodali.

Varnostne pomanjkljivosti in kritike

Vlom, ki je trajal le nekaj minut, kaže, da je treba varnostne ukrepe v Louvru nujno prenoviti. Med kaznivim dejanjem so storilci s tovornim vozilom z dvižno ploščadjo prišli v muzej preko balkona, njihovi sostorilci pa so čakali na skuterjih. Po ropu je na kraju zločina ostalo več predmetov, med drugim rokavice, orodje in radio, kar kaže na strokovno načrtovan zločin.

Preiskovalci domnevajo, da so pri vlomu sodelovali skupno štirje moški. Čeprav sta zdaj dva v priporu, bi jih lahko bilo v zakulisju še več. Strokovnjaki opozarjajo na varnostne pomanjkljivosti v Louvru. Vitrine, v katerih so bili razstavljeni kronski zakladi, niso bile opremljene z alarmnimi sistemi. Poleg tega primanjkuje osebja za zagotavljanje varnostnih ukrepov, kar je bilo že kritizirano v prejšnjih poročilih.

Primerjava z mednarodnimi varnostnimi standardi

V primerjavi z drugimi evropskimi državami, kot sta Danska in Velika Britanija, kjer so kronski zakladi shranjeni v avtomatsko zaklenjenih sefih, se zdi varnostna strategija Louvra zastarela. Tudi pariška policijska prefektura je le miljo stran, a pomanjkanje učinkovitih varnostnih ukrepov se je izkazalo za usodno opustitev.

Situacija ni nova: v zadnjih letih so muzejsko krajino vedno znova pretresle spektakularne kraje umetnin, nazadnje l. Dresden, Berlin in Manching. Zdi se, da varnostni sistemi pogosto premagajo finančne ovire, ki jih povzročajo njihovi stroški. Francoski predsednik Emmanuel Macron je že odobril sredstva za posodobitev Louvra, a ukrepi še čakajo.

Trenutni incidenti osvetljujejo varnost v muzejih in vprašanje razpoložljivosti in usposabljanja varnostnega osebja je postalo nujno. Sindikati so že opozorili na negotove razmere v Louvru; okoliščina, ki zadeva tako zaposlene kot ljubitelje umetnosti. Ko se preiskava nadaljuje, bomo še videli, kakšne posledice bo imel ta vlom na varnostne standarde v muzejih.