Severni jeleni v smrtni nevarnosti: Podnebne spremembe močno ogrožajo arktične vrste!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Severni jeleni v podnebnih spremembah: grožnje, napovedi in vplivi na arktični ekosistem in domorodne skupnosti.

Rentiere im Klimawandel: Bedrohungen, Prognosen und Auswirkungen auf das Ökosystem und indigene Gemeinschaften in der Arktis.
Severni jeleni v podnebnih spremembah: grožnje, napovedi in vplivi na arktični ekosistem in domorodne skupnosti.

Severni jeleni v smrtni nevarnosti: Podnebne spremembe močno ogrožajo arktične vrste!

Severni jeleni, v Severni Ameriki znani tudi kot karibuji, so močno ogroženi zaradi podnebnih sprememb. Od zadnjih 30 let se je njihova populacija zmanjšala za skoraj dve tretjini. Ta alarmantni trend bi se lahko nadaljeval: napovedi kažejo, da bi se lahko populacija severnih jelenov do konca stoletja še naprej zmanjšala za 58 %, če bodo emisije toplogrednih plinov ostale nespremenjene. V Severni Ameriki bi lahko upad dosegel kar 84 %, medtem ko bi lahko severni jeleni v južni Aziji popolnoma izginili. Za zaščito teh edinstvenih živali in njihovih habitatov je potrebno nujno ukrepanje časopis Severnega morja poročali.

Obsežna študija, objavljena v reviji Science Advances, prikazuje dramatičen razvoj populacij severnih jelenov v 21.000 letih. Za razumevanje razvoja populacije so bili uporabljeni fosili, genetski podatki in modeli. Še posebej zaskrbljujoče je, da so raziskave populacije v zadnjih letih stoletja razkrile nekaj brez primere: smo na robu nepopravljivega upada, ki ogroža mejo varnega preživetja severnih jelenov.

Selitveno vedenje severnih jelenov

Severni jeleni so znani po svojih selitvenih vzorcih, saj vsako leto med poletnimi in zimskimi območji prevozijo razdalje do 5000 kilometrov. Te impresivne pohode vodijo starejše živali, ki mlajšim kažejo pot. Kljub izjemni mobilnosti vse bolj ranljivi habitati in težke podnebne razmere vplivajo na njihovo gibanje, kar Spletna stran The Weather podrobno razloženo.

V zadnjih letih je tudi postalo očitno, da se severni jeleni vedno bolj izogibajo napornim dejavnostim, ko je snežna odeja zaprta, da bi prihranili energijo. Njihova prehrana je sestavljena predvsem iz lišajev, mahov in gliv, ki jih je v trenutnih podnebnih razmerah vse težje najti. Človeški posegi, kot je gradnja cest in jezov, jim tudi otežujejo dostop do pašnikov in s tem ogrožajo njihove selitvene poti.

Pomen za avtohtone skupnosti

Reja severnih jelenov nima samo ekološkega, ampak tudi globok kulturni pomen. Je sestavni del načina življenja staroselskih skupnosti na severu. Tradicionalno znanje se prenaša iz generacije v generacijo in je ključnega pomena za ekonomsko stabilnost in preživetje teh skupnosti. Kot kažejo znanstvene študije, so se pastirji severnih jelenov prisiljeni prožno odzivati ​​na kritične vremenske razmere, da bi svojim čredam pomagali najti najboljša mesta za pašo.

Izzivi, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, so ogromni. Zvišanje temperature, spremenjeni vzorci padavin in snežne spremembe dolgoročno vplivajo na rejo severnih jelenov. Po podatkih WWF severni jeleni niso edini prebivalci Arktike, ki trpijo zaradi novih razmer. Ogrožene so tudi druge živali, kot so kiti, katerih življenjski prostor je prizadet zaradi taljenja ledu. Raziskovalci opozarjajo na upad biotske raznovrstnosti v teh krhkih ekosistemih, zaradi česar je pomen ohranitvenih ukrepov še toliko bolj nujen, piše v poročilu WWF je za brati.