Neuss se spominja žrtev novembrskega pogroma: zahteva odgovornost!

Neuss se spominja žrtev novembrskega pogroma: zahteva odgovornost!

10. novembra 2025 je v Neussu potekala impresivna spominska ura v spomin na žrtve novembrskega pogroma leta 1938. Na ta nepozaben dan so se predstavniki judovske skupnosti, krščanskih cerkva, politike ter študentov in državljanov zbrali pri spomeniku na Promenadenstrasse, da bi se skupaj ustavili in spomnili. Župan Reiner Breuer je dogodek odprl z ganljivim govorom, v katerem je spomnil na uničenje judovskih trgovin in požig sinagoge v Neussu v noči z 9. na 10. november 1938. Poudaril je, da ima odgovornost za preteklost pomembno vlogo tudi v sedanjosti.

Povečanje antisemitskih incidentov v Nemčiji je še posebej zaskrbljujoče, kot poroča Breuer. Leta 2024 je bilo v Severnem Porenju-Vestfaliji registriranih 940 primerov, kar predstavlja 42-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Ta dogajanja mečejo senco na družbeno realnost in vprašanje, kako z njo ravnati. Bert Römgens, predsednik judovske skupnosti Neuss, je v okviru komemoracije spomnil na uničujoče posledice preganjanja judovskih družin. Spregovoril je tudi o zaostrenih varnostnih razmerah za Jude, ki obstajajo od terorističnega napada Hamasa 7. oktobra 2023. "Moramo se aktivno postaviti proti antisemitizmu," je pozval.

Vloga spomina

Na dogodku je bil tudi prostor za učence srednje šole Erft, da so poročali o svojem spominskem izletu v Auschwitz. Posebej ganljivo je bilo njeno srečanje s sodobno pričevalko Hanno Kleinberg, ki je mladim podala živ vpogled v usode žrtev. Učenci so se z minuto molka poklonili umorjeni družini Neuss Lehmann in recitirali pesem, ki je govorila o bolečini, izgubi in upanju. Njihovi prispevki so jasno pokazali, da spomin ni le preteklost, temveč tudi ključno vprašanje sedanjosti in prihodnosti.

Spominski dan je z besedami dopolnila Dorothea Gravemann, ki prihaja iz Društva za krščansko-judovsko sodelovanje. Spregovorila je o državno organiziranem nasilju leta 1938 in polarizaciji, ki jo v javnem diskurzu opažamo od leta 2023. Poudarila je tudi, da je pomembno, da antisemitskih stališč ne banaliziramo ali relativiziramo. To potrjuje tudi definicija antisemitizma, ki je opisana kot sovražnost ali diskriminacija Judov kot verske ali etnične skupine. Ta oblika sovraštva se je skozi zgodovino kazala v različnih oblikah, od subtilne diskriminacije do skrajnih nasilnih dejanj.

Antisemitizem skozi stoletja

Antisemitizem ima dolgo znano, a bolečo zgodovino. Sega v pradavnino, kjer so Judje zaradi svoje monoteistične vere pogosto prihajali v konflikt s politeističnim okoljem. To rivalstvo se je nadaljevalo v srednjem veku, ko so se antisemitski pogledi pokazali v krščanskem učenju. Izraz »antisemitizem«, ki ga je leta 1879 skoval Wilhelm Marr, ne opisuje samo oblike rasističnega sovraštva, ampak se je v sodobnem času spremenil tako, da zajema verske in politične razsežnosti. V sodobnem svetu se je povečalo antisemitsko izražanje, ki je pogosto okrepljeno s teorijami zarote in družbenimi nemiri, zlasti v kontekstu konflikta na Bližnjem vzhodu.

Župan Breuer je spominsko uro zaključil z nujnim pozivom: »Spomin je najmočnejša zaščita pred pozabo, za to potrebujemo pogum in glas.« To sporočilo postaja vedno bolj pomembno, ko se soočamo z izzivi sedanjosti in v naša današnja življenja vključujemo lekcije iz preteklosti.