Novembrski pogromi 1938: Spomini na temno preteklost južnega Palatinata

Novembrski pogromi 1938: Spomini na temno preteklost južnega Palatinata

9. november 1938 velja za strašno prelomnico v zgodovini Nemčije, razsežnosti grozodejstev pa so bile še posebej vidne v južnem Palatinatu. Tako imenovani novembrski pogromi so povzročili množično diskriminacijo, uničenje in nasilje nad judovskim prebivalstvom. Predvsem pa so brutalni napadi na ljudi in njihovo premoženje pustili globoke rane v družbi. 10. novembra istega leta sta bili sinagogi v Rülzheimu in Leimersheimu zažgani, judovska podjetja pa vandalizirana. Preostali judovski državljani so doživeli travmo, ki je trajala več generacij, in bili izgnani iz svojih domačih krajev. Do uničenja je prišlo brez posredovanja ali pomoči pasivnih prebivalcev. Odgovorni za te dogodke pa so ostali večinoma nejasni, kar postavlja vprašanja o soodgovornosti državljanov.

Toda kako je pravzaprav prišlo do teh nasilnih nemirov? Povod je bil poskus atentata na nemškega diplomata Ernsta vom Ratha 7. novembra 1938, ki ga je izvedel takrat 17-letni Herschel Grynszpan. Ta dogodek je nacistično vodstvo uporabilo kot izgovor za sprožitev vala odkritega nasilja nad judovskim prebivalstvom. 9. novembra 1938, ko se je vodstvo nacistične stranke zbralo v Münchnu, je minister za propagando Joseph Goebbels zbrane spodbudil, naj se zatečejo k nasilju. Skupine SA in SS-ovcev so korakale po mestih in opustošile vse, kar je bilo povezano z judovskim življenjem, policija pa je dobila navodila, naj posreduje le, ko je bilo v nevarnosti »nemško življenje«. Ta sistematična diskriminacija se je začela že pred leti, vključno z »zakonom o obnovitvi poklicne državne službe« iz leta 1933 in nürnberškimi zakoni iz leta 1935, ki so Jude degradirali na državljane z nižjimi pravicami.

Uničenje in njegove posledice

V pogromu je bilo uničenih več kot 1400 sinagog in molilnic, izropanih pa je bilo več kot 7500 judovskih trgovin. Uradno število mrtvih je 91, večina ocen pa jih navaja na več kot 1500. Okoli 30.000 judovskih moških je bilo poslanih v koncentracijska taborišča. Čeprav je večina civilnega prebivalstva zavračala nasilje, je okoli 10 % državljanov aktivno sodelovalo v nemirih. Po pogromu je izključenost judovskega prebivalstva postala še hujša. Na primer, od 15. novembra 1938 je bilo judovskim otrokom prepovedano obiskovati nemške šole. Hkrati se je povečala stopnja samomorov med Judi, ki so se znašli v obupnem položaju.

Če se ozremo nazaj, se pokaže jasna slika: novembrski pogrom je zaznamoval prehod od diskriminacije k sistematičnemu preganjanju in pobijanju judovskega prebivalstva v Nemčiji. To je nepozabna, a tudi boleča lekcija zgodovine, ki nas uči, da smo pozorni na diskriminacijo in nasilje.

Usoda prizadetih in uničenje sta pustila globoke brazgotine. Zdaj je na nas, da te zgodovine ne pozabimo in se učimo iz napak iz preteklosti. Pretresljivi dogodki še naprej odpirajo vprašanja o človekovem obnašanju v kriznih situacijah in ponazarjajo, kako pomemben je pogum za posredovanje, ko se zgodi krivica.

Za več informacij o tem mračnem obdobju zgodovine in ozadju pogromov si lahko preberete poročila iz Renski Pfalc ali obdelavo bpb posvetovati se. Tudi na Github Obstaja več informacij o teh temah.