100 dni Merzove vlade: kritika mlačne napovedne proze!

100 dni Merzove vlade: kritika mlačne napovedne proze!

V Kölnu po 100 dneh črno-rdeče zvezne vlade pod kanclerjem Friedrichom Merzom (CDU) politična pokrajina predstavlja zanimivo, čeprav problematično sliko. Ni naključje, da kritike prihajajo z različnih koncev. SR.de poroča o očitkih iz opozicije, društev in celo iz lastnih vrst, ki se nanašajo na Merzov način komuniciranja. Merz torej uporablja »ogromno napovedno prozo«, ki ji manjka pričakovanega preobrata po zlomu semaforizirane vlade.

Politolog Albrecht von Lucke v tem kontekstu kritizira nevpletenost SPD in članov lastne stranke ter poudarja, da je AfD v vzponu. Ta šibkost SPD, katere anketne številke se gibljejo le okoli 10 odstotkov, dela koalicijo izjemno nestabilno. V Posarju obstajajo rahli pozitivni signali iz industrije, vendar je gospodarstvo na splošno še vedno v globlji recesiji. IHK letos napoveduje upad gospodarske proizvodnje za okoli odstotek.

Kritične odločitve in njihove posledice

Posebej sporna odločitev je Merzova odločitev o omejitvi dobave orožja Izraelu. Ta poteza ni povzročila le pretresov v političnem okolju, ampak je sprožila tudi nasprotovanje njegove lastne stranke. Zvezna vlada se lahko pohvali z uspehi v zunanji politiki, kot je podpora ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Natu, vendar je notranja kohezija ogrožena. Spori so med drugim glede konstituiranja sodniškega položaja, kar bi lahko dodatno obremenilo koalicijo.

Druga točka, o kateri se v javnosti burno razpravlja, je Merzova pridobitev večine z AfD pri vlogi, ki pa ne prinaša nobenih zavezujočih zakonov. n-tv.de obravnava Merzovo verodostojnost in morebiten vpliv njegovega kršenja besede na njegovo politično kariero. Na prihajajočem glasovanju bi lahko prišlo do še enega glasovanja z glasovi AfD, zaradi česar so volivci očitno premor.

Ankete in stanje strank

Trenutno politično razpoloženje je napeto. Glasno Statista Da Merz kljub težavam ne bo izgubil vpliva, je napovedalo 63 odstotkov anketiranih. To je nenavadno, saj je bil prvi kandidat za kanclerja v Zvezni republiki, ki se je moral boriti za svojo večino v drugem krogu glasovanja. CDU/CSU je na volitvah dobila 28,6 odstotka drugih glasov, AfD pa je z 20,8 odstotka postala največja opozicijska frakcija.

Za Unijo bo pomembno ne samo, da se bo pohvalila s svojimi uspehi v zunanji politiki, ampak tudi, da bo sprejela izzive, kot sta šibkost SPD in vzpon AfD. Volivci zahtevajo jasnost glede stališč, znotrajstrankarski spori pa se lahko hitro odrazijo na prebivalstvu kot celoti. Na kocki je zaupanje volivcev in ostaja vprašanje, kako bo koalicija odgovorila na ta pritisk?