Iran na robu: gospodarska kriza in vojna grozita z razdelitvijo države!

Iran na robu: gospodarska kriza in vojna grozita z razdelitvijo države!

Razmere v Iranu so se v zadnjih dneh močno poslabšale. Pred tednom dni je Izrael začel vojaški napad na iranske objekte, ki je imel številne posledice za državo in njene ljudi. Ti napadi so bili usmerjeni tako na vojaške objekte kot na kontroverzni iranski jedrski program. Še posebej prizadeta so glavna območja proizvodnje nafte in plina, vključno s plinskim poljem Južni Pars in rafinerijo Asaluyeh, ki sta bili bombardirani FAZ poročali.

Takojšnji učinek teh napadov je bil dramatičen padec iranskega riala, ki je med začetnimi napadi padel za 18 odstotkov. Da bi stabilizirala destabilizirano valuto, je vlada prepovedala trgovanje z devizami, spletna mesta pa ne smejo več prikazovati informacij o cenah dolarjev ali kriptovalut. Poleg tega poskuša iranska centralna banka preprečiti morebiten beg kapitala, medtem ko borza miruje. Bencin je na bencinskih črpalkah v državi omejen, kar povzroča dolge čakalne vrste in dodatno obremenjuje že tako napeto gospodarsko ozračje.

Gospodarska beda in nenehne sankcije

Že tako bedne gospodarske razmere v Iranu se zaradi teh oboroženih spopadov poslabšujejo. Pred vojno se je država borila s stopnjo inflacije nad 35 odstotkov; Revščina in krčenje srednjega razreda sta na dnevnem redu. Življenjske razmere prebivalcev slabša tudi pogosto pomanjkanje elektrike in vode. Zahodne sankcije, ki so se pod Trumpovo administracijo okrepile od leta 2018, so povzročile hud pritisk na iransko gospodarstvo. Ukrepi so močno prizadeli predvsem izvoz nafte, ki predstavlja najpomembnejši vir dohodka države, čeprav lahko Kitajska kot glavni kupec pomaga le v omejenem obsegu.

A za to krizo niso krive samo sankcije. Korupcija in slabo upravljanje sta dodatno oslabila gospodarske strukture države, kot je razvidno iz škandala v zvezi s podjetjem za trgovanje s čajem Debsh. Rečeno je tudi, da imajo od sankcij koristi državna podjetja, posledice pa trpijo zasebna podjetja. Opazovalci vidijo mračne obete za prihodnost države: pričakuje se globoka gospodarska kriza, mnogi skeptiki pa se sprašujejo, ali lahko sankcije dejansko vodijo do ponovnega premisleka vlade. Primeri iz držav, kot sta Kuba in Venezuela, kažejo, da sankcionirani režimi pogosto ne odstopijo ali skrenejo s svoje poti.

Politične in družbene razmere

Domače politične razmere v Iranu se medtem opazno zaostrujejo. Omid Nouripour, podpredsednik bundestaga in politik zelene stranke, svari pred morebitno eskalacijo konflikta med Iranom in Izraelom, kar bi lahko imelo usodne posledice za celotno regijo, tudi za Izrael. Razmere opisuje kot potencialni "požar" in od vseh strani zahteva maksimalno zadržanost, da bi prekinili spiralo nasilja in zaščitili civilno prebivalstvo. Zlasti civilno prebivalstvo trpi zaradi napetih razmer, saj po vsej državi primanjkuje goriva in osnovnih zalog.

Med prebivalstvom narašča nemir. Mnogi poskušajo zapustiti Teheran, medtem ko je iransko vodstvo sprejelo malo ukrepov civilne zaščite. Zračnih alarmov in zaklonišč ni, ljudje živijo v nenehni negotovosti, protirežimsko ozračje pa dodatno dušijo z aretacijami in izklopi interneta.

V mednarodnem kontekstu so pomembni zunanji ministri, vključno z nemškim Johannom Wadephulom, pozvali Iran, naj se brez predpogojev vrne k pogajanjem o svojem jedrskem programu. To so podprli tudi voditelji G7, ki so jasno povedali, da Iran ne bi smel imeti dostopa do jedrskega orožja.

Katastrofalne gospodarske in socialne razmere v Iranu ostajajo vroča tema. Strokovnjaki so skeptični glede tega, ali bodo tuje sankcije res privedle do spremembe političnega vedenja v Iranu ali pa bodo pritiski vodili v to, da bo režim še bolj utrdil nadzor nad civilno družbo. Ostaja vprašanje, kaj se bo zgodilo z državo in kakšne posledice bo imel konflikt za regijo.