Hohenlohekreis se sooča z drakonskimi varčevalnimi ukrepi – okrožni upravitelj poudarja: Ni izhoda!

Hohenlohekreis se sooča z drakonskimi varčevalnimi ukrepi – okrožni upravitelj poudarja: Ni izhoda!

Finančni položaj občin je dosegel zgodovinsko dno. Zlasti v okrožju Hohenlohe, kjer je okrožni upravitelj Ian Schölzel na položaju od maja 2024, je treba sprejeti drastične ukrepe za zagotovitev okrožnega proračuna za leto 2026. Kako Voice.de Po poročilih ima Schölzel jasno sporočilo: pojdite "v celoti", da pripravite varčevalni proračun. Glede na trenutne finančne težave je to več kot nujno.

Upravljanje je treba začeti pri sebi. Prihranki so neizogibni in ekipa je odločena, da bo trajnostno pregledala strukture in procese. Okrajni upravitelj in njegov blagajnik se med sestankom pošalita o finančnem položaju, a resnosti položaja ne spregleda nihče. Schölzel tudi zahteva, da zvezna vlada ukrepa za izboljšanje vse slabšega položaja, zlasti v socialnih zadevah, kjer so pretirane naloge obremenjujoče.

Splošno razširjen problem

Dramatični finančni položaj ni osamljen primer v okrožju Hohenlohe. Kot kaže raziskava nemškega združenja mest, 95 % mest ocenjuje svoj proračunski položaj v naslednjih petih letih kot precej slab ali zelo slab. Glasno tagesschau.de 37 % mest ne more več predstaviti uravnoteženega proračuna, 47 % pa jih je odvisnih od rezerv. Predsednik združenja mest Markus Lewe zato nujno poziva k reformi dolžniške zavore, saj so težave strukturne in jih ne povzročajo mesta sama.

Naraščajoči socialni izdatki predstavljajo ogromno breme, s katerim se mesta sama težko spopadejo. Vse več nalog se prenaša na občine brez potrebne finančne podpore s strani zvezne ali državne vlade. Ta razvoj ima oprijemljive posledice: opazni so rezi v bazenih, lokalnem prometu in drugih komunalnih storitvah – stanje, ki neposredno vpliva na državljane.

Dolgoročni učinki

The Bertelsmannova fundacija poroča, da se je finančno stanje občin v letu 2024 še naprej slabšalo s stagnacijo davčnih prihodkov in nebrzdano rastjo ključnih vrst izdatkov, kot so osebje in socialne storitve. Inflacija je trajno povečala porabo, kar dodatno ogroža finančno sposobnost ukrepanja občin. Potrebna je tudi reforma države, da bi optimalno zavarovala naloge občin in jasneje uredila odgovornost financiranja.

Trenutno lahko le upamo, da volja do sprememb ne prihaja le s strani občin, ampak je deležna podpore tudi na višjih instancah. Komunalne storitve niso ključne le za infrastrukturo, ampak tudi za socialno kohezijo v družbi – dejstvo, ki ga ne smemo nikoli pozabiti.