Rekordna vročina sredi poletja: 35,4 stopinje v Waghäusel-Kirrlachu!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

23. junija 2025 je Karlsruhe zabeležil najtoplejši dan v letu v Baden-Württembergu s 35,4 stopinje Celzija.

Am 23. Juni 2025 registrierte Karlsruhe mit 35,4 Grad Celsius den heißesten Tag des Jahres in Baden-Württemberg.
23. junija 2025 je Karlsruhe zabeležil najtoplejši dan v letu v Baden-Württembergu s 35,4 stopinje Celzija.

Rekordna vročina sredi poletja: 35,4 stopinje v Waghäusel-Kirrlachu!

V nedeljo, 23. junija 2025, je bilo potenje na dnevnem redu v Baden-Württembergu. V Waghäusel-Kirrlachu v okrožju Karlsruhe so izmerili najtoplejši dan v letu z impresivno temperaturo 35,4 stopinje Celzija. To pomeni, da rekord iz leta 2019, ko so v Mannheimu dosegli 38,9 stopinje, ostaja nepodrt. Čeprav se letošnji junij ni ponašal z ekstremnimi rekordi, je trend višjih temperatur očiten.

V nacionalni primerjavi Baden-Württemberg ni vodil s svojo najvišjo temperaturo. Najvišja dnevna temperatura je bila zabeležena v Saarbrücken-Burbachu, in sicer 36,2 stopinje. Tudi nekateri kraji v Porenju-Pfalškem so imeli veliko za ponuditi: Bad Dürkheim je dosegel 35,8 stopinje, Bad Kreuznach pa 35,7 stopinje. Najbolj vroč junijski dan v Nemčiji doslej ostaja 30. junij 2019 z 39,6 stopinje v Bernburgu (Saale), Saška-Anhalt. Toplotni rekord vseh časov v Nemčiji ostaja pri 41,2 stopinje, izmerjen 25. julija 2019 v Tönisvorstu in Duisburg-Baerlu v Severnem Porenju-Vestfaliji. Izkazalo se je, da postajajo poletja vse bolj vroča, kar mnogi vremenski strokovnjaki povezujejo s podnebnimi spremembami.

Vročina in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so imele pomembno vlogo pri povečanju vročih dni v zadnjih letih. Po poročilih nemške meteorološke službe je več kot štiri milijarde ljudi po vsem svetu leta 2024 doživelo 30 dodatnih vročih dni v primerjavi s časom brez podnebnih sprememb. V Nemčiji so od akcijskega dneva vročine leta 2024 zabeležili skupno 50 vročih dni, kar je 24 dni več kot brez podnebnih sprememb.

Ogroženi so predvsem starejši, bolni in noseči ljudje. Toda tudi zdravi ljudje ne morejo biti obvarovani ekstremne vročine. Če so temperature še naprej visoke, se poveča tveganje za vročinski udar ali toplotno izčrpanost. Hitro se lahko pojavijo simptomi, kot so močno potenje, glavoboli in slabost. V takem primeru lahko pogosto naredi prva pomoč: pol litra vode z žličko soli lahko dela čudeže, pri vročinski kapi, ki se kaže kot vroča, suha koža in zmedenost, pa je treba takoj poklicati urgentnega zdravnika.

Preventivni ukrepi in urbanistične rešitve

Da bi preprečili učinke vročine, morajo mesta sprejeti preventivne ukrepe. Hlajenje prostorov v javnih objektih, pitniki na trgih ter ukrepi za ozelenitev in zgoščevanje urbanega razvoja so vedno bolj na dnevnem redu. Primer inovativnih rešitev je tehnologija vodne meglice, ki jo že uporabljajo v Straubingu.

Načrt za zaščito pred vročino, ki ga je leta 2024 predstavilo zvezno ministrstvo za zdravje, je namenjen zmanjšanju zdravstvenih tveganj, povezanih z ekstremnimi temperaturami. Zato je še vedno pomembno, da smo dobro obveščeni in pripravljeni na ohranjanje dobrega počutja v vročem poletnem soncu.