Palmer se bori proti grafitom: 5000 evrov za informacije v Tübingenu!

Palmer se bori proti grafitom: 5000 evrov za informacije v Tübingenu!

Val nedovoljenih grafitov povzroča valove v Tübingenu. Boris Palmer, nestrankarski župan mesta, je že večkrat izrazil nezadovoljstvo nad porastom nezakonitih škropljenj. Zlasti po odkritju novih grafitov na sveže oblikovanem območju v objektnem parku na Europaplatzu, tik pred njegovim odprtjem, se Palmer čuti prisiljenega, da se odzove žaljivo. V objavi na Facebooku grafite opisuje kot "škodljivce" in poziva, naj družba ta dejanja prepove. Po mnenju Palmerja dotrajani javni objekti vodijo v opazen družbeni propad. Da bi to preprečil, je že ponudil nagrado v višini 5000 evrov za informacije o škropilnicah, kar poudarja nujnost njegovega sporočila. Mestni proračun trpi zaradi visokih stroškov odstranjevanja grafitov, kar pomeni, da zmanjkuje sredstev za druge pomembne naloge.

Druga osrednja točka so grafiti v središču mesta, predvsem na drevoredu platan na otoku Neckar. Tu niso prizadeta le drevesa, ampak tudi zgodovinske stavbe, kot so kolegijska cerkev, mestna hiša in nova avditorij univerze. Palmer državljane poziva, naj tovrstna kazniva dejanja takoj prijavijo policiji. Sklicuje se na interventno številko 110, ki jo lahko uporabijo pri opazovanju storilcev pri dejanju. Letos je bilo že več aretacij škropilnikov, kar kaže na odziv mestne družbe. Za Palmerja ta dejanja niso le nadloga, ampak nadlegovanje, ki gre z roko v roki z očitnim pomanjkanjem spoštovanja do ohranjanja zgodovine.

Odziv javnosti in nastajajoče razprave

Situacija postavlja tudi vprašanja o družbenem pomenu grafitov. Čeprav Palmer to dojema kot kriminalno vedenje, v družbeni razpravi ni mogoče zanikati, da so grafiti v mnogih kontekstih priznani tudi kot oblika umetnosti. V akademskih razpravah se grafiti pogosto obravnavajo kot simbol kriminala, na kar se gleda tudi z vidika kriminologije. Prakse brizganja grafitov stojijo med nezakonitimi dejanji in umetniškim izražanjem, kar je izpostavljeno v različnih diskurzih, kot je članek Akademski svet opisuje.

Palmer se je intenzivno ukvarjal s problemom in uporablja svoje kanale družbenih medijev, da pritegne pozornost na problem. Njegova objava – »AGAB (Vsi grafitarji so barabe)« – ponazarja njegov zagrenjen odnos. V škropilniških krogih se takšne javne kritike pogosto vidijo kot spodbuda za nadaljevanje dejanj. Vendar Palmer ostaja neomajen in poziva k široki podpori prebivalstva v boju proti vse bolj razširjenemu pojavu grafitov. Upanje je, da bo s skupnimi močmi mogoče ustaviti propadanje javnih površin.

Če povzamemo, lahko rečemo, da je Tübingen v resnem boju za ohranitev svojih javnih prostorov. Poziv Borisa Palmerja se zdi bolj nujen kot kdaj koli prej, saj stroški odstranjevanja grafitov predstavljajo veliko breme za mesto in lahko hitro privedejo do finančnega stiska, ki ga trenutno doživlja toliko mest.

Za več informacij o tem, kako grafite dojemajo v družbi, si lahko zainteresirani ogledajo tudi obsežno analizo te tematike Akademski svet metati.