Ptičja gripa na Spodnjem Saškem: Pobitih že več kot 150.000 živali!

Ptičja gripa na Spodnjem Saškem: Pobitih že več kot 150.000 živali!

V zadnjih nekaj tednih je ptičja gripa povzročila veliko razburjenje v Spodnji Saški in drugih zveznih deželah. Zaradi virusa je bilo ubitih že okoli 150.000 živali NDR poročali. Ministrica za kmetijstvo Miriam Staudte je na novinarski konferenci predstavila trenutno situacijo in obvestila o nevarnosti, ki obstaja, zlasti za rejce perutnine v regiji.

Od začetka oktobra so na perutninskih farmah v Spodnji Saški potrdili 13 izbruhov. Še posebej so prizadeta okrožja Cloppenburg, Diepholz, Emsland, Heidekreis in Vechta. Cloppenburg je na vrhu seznama s sedmimi izbruhi, medtem ko so leta 2024 v tamkajšnjih 2257 perutninskih farmah našteli okoli 12,3 milijona živali.

Stabilna obveznost in ekonomski pritisk

Razmere prisilijo nekatera okrožja, da uvedejo obvezne hleve, da preprečijo stik med udomačeno perutnino in potencialnimi divjimi pticami. Staudte se zaveda zahtev rejcev perutnine po vsedržavni obveznosti hleva, vendar to vidi tudi kot gospodarski pritisk, zlasti glede na obveznost imeti hlev, ki že obstaja na Nizozemskem. V Nemčiji je bilo zdaj zabeleženih 35 izbruhov ptičje gripe na komercialnih perutninskih farmah, pri čemer so bile še posebej prizadete Spodnja Saška, Mecklenburg-Predpomorjanska in Brandenburg.

Posarje je bila prva zvezna dežela, ki je uvedla stabilno zahtevo, sledil ji je Hamburg. V Brandenburgu morajo biti živali bodisi v hlevih bodisi nameščene pod zaščitno opremo. Industrija se trenutno spopada z visoko izgubo dobička. Kmet Malte Voigts, ki je moral pobiti več tisoč gosi in rac, svojo izgubo ocenjuje na okoli 730.000 evrov. Težava, ki je skupna mnogim kmetom, je negotovo finančno nadomestilo za izgubljene živali.

Nadomestilo in razpršeno tveganje

Staudte zahteva višje odškodnine za prizadete lastnike živali, ki trenutno znašajo največ 50 evrov na žival. Polovico od tega financirata država in sklad za živalske bolezni Spodnje Saške. Hkrati je treba opozoriti, da se virus lahko širi v različnih okoliščinah, na primer prek kontaminirane obutve ali opreme. Obstaja tudi sum, da aerosoli v regijah, bogatih s perutnino, prispevajo k širjenju virusa.

Perutninska industrija se torej sooča ne le z zdravstvenimi izzivi, ampak tudi z ekonomskimi. Centralno združenje nemške perutninske industrije je že zavrnilo obtožbe, da je tovarniška reja glavni vzrok za izbruhe virusa. Po njihovih navedbah so divje ptice še vedno največji rezervoar virusov.

Naraščajoče cene mesa in spremembe na trgu

Posledice ptičje gripe bi lahko občutili tudi potrošniki: pričakuje se podražitev račjega in gosjega mesa, kar bo še dodatno zaostrilo razmere na trgu. Ta razvoj odpira vprašanja o prihodnji stabilnosti reje perutnine v Nemčiji, zlasti v prizadeti regiji.

Nadaljnji pogled na gospodarski kontekst kaže, da morajo tudi drugi sektorji premagati svoje izzive. Tako poročajo Računovodski izkazi da je izvršni direktor Kahoota Eilert Hanoa poskrbel za pozitiven preobrat za svoje podjetje kljub turbulentnim časom v finančnem svetu. Čeprav je bil enoletni upad sprva uničujoč, se je podjetje hitro lahko vrnilo na pravo pot.

Na splošno razmere ostajajo napete, prizadeti kmetje in podjetja pa se zanašajo na hitro pomoč in rešitve, da bi ublažili posledice ptičje gripe in se lahko bolje soočili s prihodnjimi izzivi.